Ni pregrad, vse se meša

Ne, slikarka ni nastopila kot koncertna predskupina, četudi so o njej govorili občinstvu, že čakajočemu na muziko. A vzdušje je bilo predsinočnjim v Izoli dobro in tako Barbara Jurkovšek z razstavo kakor Jarc Gregorin Trio s koncertom sta pri obiskovalcih požela nasmeške in aplavz.

Na Largu pri špini je z jazzom, bluesom in countryjem aplavz in vriske požel Jarc Gregorin Trio, ki pa se je že razrasel v kvartet.  Foto: Andraž Gombač
Na Largu pri špini je z jazzom, bluesom in countryjem aplavz in vriske požel Jarc Gregorin Trio, ki pa se je že razrasel v kvartet.  Foto: Andraž Gombač

IZOLA > Akademska slikarka Barbara Jurkovšek, leta 1981 rojena v Ljubljani, je napol Izolanka. Na tokratni razstavi Pravica do ljubezni, ki bo v dveh galerijah, Insuli in Placu Izolanov, na ogled do 3. septembra, se bratijo sila nenavadna bitja.

Hibridi, albini, zarodki

Slikarka svet magičnega in fantazijskega portretira z zanesljivimi, prepoznavnimi potezami, v realistični maniri, pri tem pa igra pomembno vlogo kolorit, je poudaril kustos Dejan Mehmedovič, tudi avtor spremnega zapisa. Barva “v tonsko urejeni in skladni obliki je tu izrazito dejavna, saj ekspresivno zaokroža izrazno udarnost”, opaža likovni kritik in opozarja še na premišljeno in učinkovito kontrastiranje.

Umetnica s hudomušnim upodabljanjem nenavadnih bitij, tako prepoznavnih živali kakor nenavadnih križancev, izziva naš odnos do neznanega, drugačnega, pri tem pa nas sprašuje: kdo ima pravico do ljubezni?

“Prav vsi jo imamo!” odločno odgovarja med sprehodom skozi razstavo. “V današnjem svetu je veliko diskriminacije, nestrpnosti, človek pa si s poseganjem v telesa drugih bitij koplje jamo. Z upodabljanjem podgan, zarodkov, hibridov, albinov in drugih bitij želim sporočiti: drugačnega je treba sprejeti, rešitev prinaša ljubezen.”

V likovnem ustvarjanju se že več let ukvarja z raziskovanjem meje med umetnostjo, znanostjo in kičem - včasih se njeno delo nagne bolj tja, drugič bolj sem, izhodišče njenega slikarstva pa je vselej narava, poudarja Barbara Jurkovšek: “Še posebej živali so večni navdih.”

V ciklu Albino United je prikazala človeško-živalske hibride. “Ne ukvarjam se samo s slikarstvom, ampak tudi s kiparstvom, grafiko, kaligrafijo in znanstveno ilustracijo,” pojasnjuje. “Vse to se nalaga v meni, v mojem delu se kažejo tudi vtisi iz naravoslovne ilustracije. Sem ljubiteljica psov in mačk, še posebej zanimive so mi pasemske živali. In ravno te so hibridi! Velikokrat pozabljamo, kaj smo jim ljudje naredili. Posegamo v telesa tako drugih kakor sebe, ustvarjamo psihične in fizične hibride.”

Zarodki v formalinu je preučevala po muzejih v Londonu in drugih velemestih. Slika tako na platno kakor na bolj grobo juto. Rada ima zlasti močne neonske barve. Velikokrat dela po svojih kipih, ki ji služijo kot modeli.

Ne samo živali, v ciklu Immortal upodablja tudi cvetje. “Ljubezen je večna in tudi človek si od vedno želi postati nesmrten. Ko naslikam rože ali druge modele, jim postavim spomenik in jih na neki način naredim večne,” se še nasmehne Barbara Jurkovšek.

Jazz, blues, country

Po otvoritvi drugega dela njene razstave v Placu Izolanov je na sosednji oder stopil Jarc Gregorin Trio iz Ljubljane, ki pa se je razrasel v kvartet: prepeva in strune električne kitare ubira Jaka Jarc, tudi avtor večine pesmi, za bobni je Blaž Gregorin, basist Janez Moder iz skupine Moonlight Sky je nadomestil Matjaža Jarca, zasedbi pa se je pridružila še violinistka Ana Mezgec.

Skupina je v debeli uri temeljito predstavila predlani posnet album, hobitovsko poimenovan There & Back Again / Tja in spet nazaj, ki je že pošel, ponatisa pa še ni.

Nič ni opravil, kdor se je med koncertom trudil dognati, v kateri žanrski predalček spraviti JG3O, kakor se imenujejo s kratico. Pesmi od življenju v tujini in vračanju domov, o minevanju tako časa kakor ljubezni zvenijo tako v angleščini kakor v slovenščini, v jazzu, bluesu, countryju, mehkobi, melanholiji, bluesovski ostrini ...

Skupina, ki je vročega večera pod vročimi žarometi požela krepek aplavz in tudi vriske, med avtorske skladbe rada vtakne še kako priredbo - največ navdušenja je v Izoli požela temačna Red Right Hand, v kateri Nick Cave že četrt stoletja napoveduje prihod strašnega moža s krvavo rdečo desnico.


Najbolj brano