Nekaj utrinkov s sprehoda skozi 35. Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu
O novih knjigah, ki smo jih v sredo nabrali med sprehodom skozi 35. Slovenski knjižni sejem, bomo še poročali, vsaka med njimi si zasluži nekaj vrstic več, še pred nedeljskim iztekom šestdnevnega praznika knjige pa nanizajmo nekaj utrinkov iz treh etaž ljubljanskega Cankarjevega doma.
Odpri galerijo
Na sejemskem odru Društva slovenskih pisateljev sta se sproščeno pogovarjala tržaška rojaka,
prevajalka Darja Betocchi, prejemnica letošnje Lavrinove diplome, in Marko Kravos, ki so mu na
slovesnem odprtju knjižnega sejma podelili Schwentnerjevo nagrado. Foto: Andraž Gombač
LJUBLJANA
> Obiskovalci med listanjem in nakupovanjem lahko gostom prisluhnejo na več prizoriščih. Na pisateljevem odru je Društvo slovenskih pisateljev pozdravilo tudi letošnja nagrajenca - pogovarjala sta se prevajalka Darja Betocchi, ki so jo odlikovali z Lavrinovo diplomo, in Marko Kravos, ki so mu na odprtju sejma podelili Schwentnerjevo nagrado. Tržaška rojaka sta živa dokaza, da prizadevni lahko veliko dragocenega postorijo tudi na obrobju, kjer so prepogosto po krivici prezrti.
Nagrada za prvenec Jakobu J. Kendi, nagrada Radojke Vrančič pa Zarji Vršič
Nagrado za literarni prvenec je prejel Jakob J. Kenda, najbolj znan kot prevajalec Harryja Potterja. Knjigo Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, izdano v samozaložbi, so v utemeljitvi opisali kot potopisni roman, ki se giblje med stvarno reportažo in literarnim potopisom. Društvo slovenskih književnih prevajalcev je nagrado Radojke Vrančič podelilo Zarji Vršič za prevod prvenca francoskega pesnika Eugena Guillevica Zemljevoden.
Primorci na sejmu
Pozneje je na istem odru o svojem življenju in delu pripovedoval Milan Šelj, gejevski pesnik, doma na Krasu in že skoraj 30 let tudi v Londonu. V pogovoru z Nino Dragičević je poudaril, da je v Angliji do pomembnega preskoka prišlo z “veliko vidnostjo gejevske skupnosti, navzočo v celotni družbeni strukturi”. Z brexitom pa se krepi populizem, ki podpihuje tudi homofobijo, opaža Šelj. Ključen za njegovo identiteto je slovenski jezik in veseli ga, da je njegova alternativna družina - lezbična in gejevska skupnost - v Sloveniji iz generacije v generacijo večja, posebnost pa je množičnost aktivistov, ki tudi pišejo.
Milan Šelj, gejevski pesnik, doma tako na Krasu kakor v Londonu, je svojo življenjsko pot in delo predstavil v pogovoru z Nino Dragičević.
Na sejmu smo srečali več Primorcev. Vrsto knjig, ki jih izdajajo rojaki v Italiji, predstavljajo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in Goriška Mohorjeva družba, med knjige koprskih založb KUD AAC Zrakogled in Hyperion pa obiskovalce pospremi Gašper Malej.
Gašper Malej predstavlja združeni koprski založbi KUD AAC Zrakogled in Hyperion.
Včeraj je bilo na festivalu tudi burno - protest feminističnega odbora društva Iskra je sprožila predstavitev knjige Prvi spol psihoanalitika Romana Vodeba.
In knjiga leta je ...
Danes ob 16.30 bo Ksenija Benedetti v klubu Cankarjevega doma predstavila svoje Kažipote, kolumne iz Primorskih novic, pri založbi Sanje izdane v knjigi. Ob 19. uri bo na istem odru nastopila ena osrednjih gostij letošnjega sejma, ikona nemške alternativne scene Sibylle Berg, s katero se bo pogovarjala Urška Brodar, tako prevajalka njenega romana Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha, izdanega pri založbi Sophia s podporo Goethejevega inštituta, kakor tudi dramaturginja pri uprizoritvi romana, v prejšnji sezoni postavljenega na mali oder novogoriškega gledališča. Štiriurno predstavo so nameravali nedavno ponoviti na matičnem odru in ob gostovanju Sibylle Berg jutri še v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani, a so se zatem odločili, da jo “iz produkcijskih razlogov” umaknejo z repertoarja.
Na sejmu bodo podelili še nekaj nagrad in v nedeljo opoldne razglasili knjigo leta. Obiskovalci lahko glasujejo za eno od nominiranih; med peterico so se uvrstili Blodnik po Istri: Ne sprašujte za pot Agate Tomažič, Tamare Langus in Teje Kleč (Društvo za dolgovezenje), 12 korakov za okolje: za velike spremembe z malimi dejanji Grete Osredkar (založba Vida), Na tak dan najbolj trpi mastercard Eve Mahkovic (Beletrina), PESEM SEM - razumljive pesmi za nerazumljive čase Aleša Štegra in Igorja Sakside (Beletrina) ter Vinjete straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar (zavod VigeVageKnjige).