Ne epidemija, umetniška invazija!

Invazija ogromnih plastičnih kipov živali, ki mimoidoče na več znanih koncih Trsta osupljajo že od začetka julija, je v mestu in v razstavišču Salone degli incanti na ogled le še do nedelje. Umetniška akcija in razstava na prostem Cracking art, ki se v Trstu imenuje Incanto, torej očaranost, je iz Milana, kjer se je rodila, osvojila že številna mesta po vsem svetu.

Prostore nekdanje ribarnice, razstavišče Salone degli incanti, so zasedli polži različnih velikosti in barv.  Foto: Maja Pertič Gombač
Prostore nekdanje ribarnice, razstavišče Salone degli incanti, so zasedli polži različnih velikosti in barv.  Foto: Maja Pertič Gombač

TRST > Ogromen bel zajec strmi proti Velikemu kanalu, rožnati psi (ali volkovi?) so obkolili vodnjak na Borznem trgu, kjer jih bronasti D'Annunzio niti ne pogleda, više v mestu rdeč krokodil pleza s pročelja cerkve, rdeč slon glavo naslanja na Verdijevo gledališče, kot bi ga želel premakniti ali preprečiti njegovo sesutje ...

To je le nekaj utrinkov z razstave Cracking art - Incanto, ki osvajanje znamenitih tržaških točk začenja v razstavišču Salone degli incanti, po katerem je tržaška razstava dobila ime. Sugestivni prostor nekdanje ribarnice so zavzeli pisani polži in polžki, ki ustvarjajo pravljično pokrajino in očaranost, ki jo v imenu nosita tako razstavišče kakor celotni koncept postavitve, s katerim so v minulih mesecih prireditelji - tržaška občina, skupina Arthemisia in kuratorska ekipa kolektiva Cracking Art - želeli Trst za hip preobraziti v razstavišče na prostem.

(foto: Maja Pertič Gombač)

Tržačani so se velikih plastičnih živali žarečih barv že privadili in jih povečini dojemajo kot prijazno, prikupno popestritev živahnega mesta, ki je znova zadihalo po pandemičnih mesecih. A v ozadju koncepta se skriva globlje sporočilo, saj brezplačna razstava - vstop je prost tudi v ribarnici - želi spodbuditi ljudi k pomembnim premislekom, kar so si v ekipi Cracking Art s sedežem v Milanu zadali že pred koncem tisočletja, ko so simbolični prehod v novo dobo zaznamovale številne negotovosti, zato so prve instalacije utelešale občutek tesnobe in alarma. Ena takih so bili v žičnato ograjo ujeti galebi, pa napisi SOS, prirejali so denimo večerje, na katerih so pravo hrano pomešali s plastičnimi ponaredki.

(foto: maja Pertič Gombač)

Poleg razmislekov o pomenu sodobne umetnosti, o umetnosti v javnem prostoru, ki je po Majskem salonu v Kopru in Forma vivi tudi pri nas ponovno aktualna tema, je vsebina od vsega začetka povezana z ekologijo. Za svoje kipe uporabljajo reciklirano plastiko, že leta opozarjajo na invazijo plastike v naša življenja in potrebo po spremembah. Z instalacijami živali kajpada opominjajo tudi na naše sobivanje z njimi in potrebo, ki je nekatere vrste že imajo po zaščiti. Vsekakor pa je prvi odziv, ki si ga želijo izzvati pri ljudeh, očaranost in občutek radosti - od Dubaja do Miamija, od Prage do Trsta in še marsikje, kjer je pisana invazija za nekaj mesecev ali stalno zasedla javne prostore, ponekod celo nakupovalna središča.


Najbolj brano