Na poti z igralci

Gostovanje je del redne dejavnosti vsakega gledališča. Ponuja izredna doživetja, tako znotraj ekipe kot ob stiku z novim okoljem. Začenja se pri dogovorih, ki institucionalno in tudi prijateljsko povezujejo sorodne ustanove s trajnimi sodelovanji ali novimi izmenjavami.

Za igralce in tehnično osebje pa se gostovanje začne na poti, ko se v avtomobilu ali v kombiju prepletajo osebne zgodbe, pogovori o predstavah in o njihovem zakulisju. Nastop na novem odru pa ni samo stvar spoznavanja prilagojenega odrskega okolja. Je predvsem soočanje z gledalci, ki jih mora igralec prvič osvojiti, očarati, privabiti v zgodbo.

Slovensko stalno gledališče bo v tem mesecu velikokrat na poti. V ljubljanskem Špas Teatru se je Goldonijeva Krčmarica Mirandolina predstavila z delno prenovljeno zasedbo, Ptičja farma po Aristofanu bo gostovala v Šmarju pri Jelšah, v Novi Gorici in v Vidmu, K(o)ronske zdrahe bodo zabavale koroško publiko Šentjanža v Rožu, Bartolova uprizorjena novela Nekaj v zraku bo doživela ponovitev v Sežani. O ponovitvah uprizoritev SSG v Italiji, Sloveniji in Avstriji smo se pogovorili z direktorjem SSG Danijelom Malalanom.

“Kar je morda videti kot golo naštevanje, je dejansko dokaz, da smo s svojim delom in produkcijami prisotni marsikje in da s številnimi gostovanji krepimo svojo prepoznavnost in povezanost s širšim kulturno-umetniškim, predvsem slovenskim prostorom.”

Danijel Malalan

direktor SSG Trst

Gostovanja so v očeh abonentov bolj nevidni del vsakoletnega programa. Dejansko pa je SSG skozi celo leto vsak teden izven sedeža s svojimi produkcijami ...

“Tako je. In to v najrazličnejših kombinacijah, žanrsko raznolikih predstavah, ki so namenjene različni ciljni publiki, od najmlajših do najstarejših. Povabila na gostovanja so odvisna tudi od povpraševanja, od prepoznavnosti avtorjev in predvsem igralcev, ki v posamezni predstavi nastopajo, kar gotovo drži za igralce SSG in njihove gostujoče kolege. Med uspešnicami bi omenil koncertno glasbeno predstavo MarlenEdith, ki je obiskala več odrov v Sloveniji in je bila uvrščena v spremljevalni program lanskega Borštnikovega srečanja. Sosičeva Meja sneženja v koprodukciji SSG in Prešernovega gledališča Kranj ter v režiji Gorana Vojnoviča se je dotaknila publike tako doma kot na gostovanjih. Podobno velja za zgodovinsko dramo Bidovec-Tomažič: Tovarištvo Patrizie Jurinčič Finžgar.

Na področju komedij bi omenil gostovanja Štokove komedije Anarhist, ki smo jo uprizorili ob 120. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva v režiji Jasmin Kovic in še uspešno predstavo v režiji Tijane Zinajić, glasbeno komedijo Čudovita v sodelovanju s Siti teatrom iz Ljubljane, ki redno gostuje na slovenskih odrih. Ne gre pozabiti na komorno komedijo K(o)ronske zdrahe, kjer režijo in tekst podpisuje Igor Pison, na Krčmarico Mirandolino in Ptičjo farmo (slednja je koprodukcija z Gledališčem Koper). SSG redno gostuje tudi s predstavami za otroke in mladino.”

Otroške predstave so vedno na poti, v sodelovanju s šolami ali z NŠK. Katere predstave za najmlajše so v tej sezoni najpogosteje na gostovanju?

“Zelo dobro se mi zdi vpeljano sodelovanje s šolami, ki je spet zaživelo po kovidnih restrikcijah, ko ni bilo možnosti, da bi gledališče vstopalo v šolske prostore in je šolska populacija zaradi logistike in drugih razlogov težko obiskala gledališče. Zdaj je to spet možno in že od novembra dalje SSG obiskuje vrtce in osnovne šole tako na Tržaškem kot na Goriškem, v tem primeru v sodelovanju s KCLB Lojze Bratuž iz Gorice, s predstavo Mehurčki Otona Župančiča v režiji in interpretaciji Tadeja Piška, ki si vlogo deli z igralko Ivano Percan Kodarin. Zelo dobra so tudi snovanja z NŠK, tako v Trstu kot v Gorici, predvsem med pravljičnimi uricami v sklopu pobude Igralci primorskih gledališč berejo pravljice, kot tudi s prisotnostjo našega gledališča v prostorih NŠK s produkcijami, kot so Pedenjped, v kateri igra Primož Forte, ki je poskrbel tudi za režijo in bo oktobra letos doživela svojih prvih deset let življenja, pa tudi predstava Medved z miško na rami Miroslava Košute v režiji in interpretaciji že omenjenega Tadeja Piška, ki je že četrto sezono na programu. Ob tem ne gre pozabiti na dva mini muzikala: Na dvorišču za nekoliko mlajše, v režiji Ivane Đilas, kjer ob Romani Kranjčan nastopam tudi jaz, ter Gregor in Silvija za mladino, v režiji Jasmin Kovic, kjer igrata in pojeta Tina Gunzek in Maks Dakskobler. Iz vsega tega je razvidno, da posvečamo veliko pozornost mladini in da smo tudi gledališče za otroke in mlade.”

Omenjeni komediji Krčmarica Mirandolina in Ptičja farma ne bosta imeli “običajnih” gostovanj, saj bo ena zaživela s prenovljeno zasedbo, druga pa bo del izmenjave s furlanskim gledališčem FJK.

“Krčmarica Mirandolina v režiji Katje Pegan, kjer je zasedba kar številčna, bo gostovala z nekaj zamenjavami v Špas teatru Mengeš in drugje. Ob Nikli Petruški Panizon igra prepoznavni Tadej Toš, z njima še Primož Forte, Franko Korošec, Aleš Valič, Maja Blagovič, Lea Cok in Krčmarica band. Glasbena komedija Ptičja farma Jere Ivanc v režiji Jake Ivanca, kjer je za glasbo poskrbel Davor Herceg, bo marca obiskala Furlansko stalno gledališče - Teatri stabil Furlan v gledališču San Giorgio v Vidmu v sklopu novega sodelovanja med obema gledališčema, ki sta letos vzajemno prisotna v abonmajski ponudbi SSG in TSF. To se mi zdi pomenljiv začetek in dobra popotnica za naprej.”

S predstavo K(o)ronske zdrahe bo gledališče spet prisotno v Avstriji. Kateri je pomen tega vpeljanega sodelovanja pri sorodni manjšini?

“Taka sodelovanja so vedno dobrodošla in pravzaprav nujna, saj krepijo povezanost dveh sorodnih, a hkrati različnih realnosti, kot so lahko narodne skupnosti izven matičnih meja. SSG ima dolgo tradicijo gostovanj med rojaki na Koroškem, tako v Celovcu kot tudi drugih, manjših krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. SSG bo spet obiskalo K&K center v Šentjažu v Rožu, tokrat z že omenjeno komedijo K(o)ronske zdrahe. Nazadnje bi povedal, da kar je morda videti kot golo naštevanje, je dejansko dokaz, da smo s svojim delom in produkcijami prisotni marsikje in da s številnimi gostovanji krepimo svojo prepoznavnost in povezanost s širšim kulturno-umetniškim, predvsem slovenskim prostorom. Na vse to smo lahko upravičeno ponosni. Prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče z najnovejšimi produkcijami, kot sta zadnja projekta Pina in Pierpaolo Ane Obreza v režiji Jake Andreja Vojevca in Nekaj v zraku Simone Hamer v režiji Anđelke Nikolić. Bralcem svetujem, naj obiščejo našo spletno stran, kjer lahko dan za dnem sledijo naši razvejani dejavnosti doma in drugje.”

---