Marij Čuk v novem romanu o kočljivi temi fojb

Tržaška založba Mladika je danes v Ljubljani predstavila nov roman pisatelja Marija Čuka z naslovom Fojba. Avtor se v tokratnem romanu, ki sledi Črnemu obroču, v katerem je pisal o požigu Narodnega doma v Trstu, po besedah urednice Nadie Roncelli loti kočljive teme kraških brezen - fojb, ki v slovenski književnosti doslej še ni bila literarizirana.

LJUBLJANA > Protagonist romana, postavljenega v čas 30. let minulega stoletja, obdobje druge svetovne vojne in desetletje po njej, je Riko, ki je na dan, ko v Trstu fašistični diktator Benito Mussolini razglasi rasne zakone, priča nečloveškemu nasilju nad svojim očetom in sestro. Čeprav ga pozneje bralec spremlja kot študenta medicine in nato uspešnega zdravnika, ga tragični dogodek ves čas spremlja, je dejala urednica pri Mladiki Nadia Roncelli.

Po besedah urednice programa Ars, sicer literarne kritičarke in poznavalke Čukovega opusa Tadeje Krečič Scholten v ospredju romana ni zgodovinska freska nekega časa, temveč doživljanje protagonista, ki je ujet v tragičen dogodek; danes bi to imenovali posttravmatski stresni sindrom. To nakazuje že sam naslov romana, ki ni množinski, saj protagonist stoji pred eno samo jamo z vprašanjem, ali se lahko na zlo odzove z zlom. Ob tem je citirala citat protagonistove mame, ki je sinu dejala: "Zaznamovan je tisti, ki ne odpušča. Pozabiti ne moremo in ne smemo, odpustiti pa je treba. Prihodnosti ne moremo graditi na zamerah in sovraštvu."

Čuk je dejal, da je roman napisal kot nekdo, ki "ne mara neresnic in laži", kot protest proti družbenim zlorabam in ideološkim reinterpretacijam resnice, kar je pripisal tudi trenutnim razmeram v Italiji. Roman je obenem manifest proti nasilju, saj to po njegovem mnenju rojeva le nadaljnje nasilje. To dilemo je postavil pred svoj literarni lik, ki se kljub temu, da mu fašisti ubijejo očeta in posilijo sestro, ne odloči za maščevanje, ko se mu za to ponudi priložnost.

Pisatelj dogajanje Fojbe postavi v Trst, zaradi česar lahko delo opredelimo kot enega redkih tržaških meščanskih romanov, je še povedala Nadia Roncelli, kar je potrdila tudi Tadeja Krečič Scholten, ki je omenila še dela Borisa Pahorja. Kot je spomnila, je Čuk svojo literarno pot začel kot pesnik in doslej izdal deset pesniških zbirk, nazadnje je skupaj z nemškim prevodom izšla zbirka Vse gube ljubezni. Leta 1998 je po besedah Tadeje Krečič Scholten presenetil z romanom Pena majskega vala, ki sta mu sledila še Molk koloradskih hroščev in Prah, ki predstavljajo trilogijo o življenju Slovencev v Italiji.

---