Konji preskakujejo mejo

“Kjerkoli je človek med dolgim vzponom od barbarstva do civilizacije pustil svoj odtis, vedno bomo zraven našli tudi odtis kopita,” je britanski general John Moore pribil na začetku 19. stoletja. Naše sobivanje s plemenito živaljo umetnika Oskar Kogoj in Sergio Pausig slavita z razstavo Človek in konj, do konca leta na ogled v Lipici in na Cerju.

 Oskar Kogoj (levo) in Sergio Pausig že dolgo prijateljujeta in sodelujeta.  Foto: ANA ROJC
Oskar Kogoj (levo) in Sergio Pausig že dolgo prijateljujeta in sodelujeta.  Foto: ANA ROJC

CERJE, LIPICA > Pri razstavi Človek in konj, v prenovljenem lipiškem hotelu Maestoso in v Pomniku miru na Cerju odprti ob dnevu Kobilarne Lipica minulo nedeljo, sta svoji umetnosti povezala slovenski industrijski oblikovalec Oskar Kogoj in italijanski akademski slikar Sergio Pausig. Tovrstno čezmejno povezovanje še krepi povezovanje obeh Goric, jima utira pot do bogatega programa Evropske prestolnice kulture 2025, razstava pa prispeva tudi k novemu načinu vrednotenja lokalnega turističnega potenciala, poudarja Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren-Kostanjevica.

Konj od mita do sodelavca ... in navdiha

Kogojeve in Pausigove umetnine sta odbrala Milovan Valič in Tomi Špacapan, ki sta tudi postavila obe razstavi. V središču je konj, plemenita žival, ki ima od nekdaj pomembno mesto tudi v življenju Kraševca, kar je ob otvoritvi razstave utemeljila etnologinja dr. Urša Valič, konja pa opisala kot mitološko bitje, dragocenega človekovega sodelavca in seveda kot umetniško muzo.

Kogoj in Pausig, mednarodno cenjena akademska umetnika, sta se mojstrila pri prof. Giuseppeju Mazzariolu v Benetkah, kjer sta tudi prvi predstavila svoja dela s tematiko konj - leta 2012 sta jih na ogled postavila v kavarni Florian na Markovem trgu.

Ponovno ju je povezala 440. obletnica ustanovitve Kobilarne Lipica. V novi skupni razstavi z deli, utemeljenimi na arheoloških odkritjih, znanstvenih raziskavah in starih zapisih, vsak na svoj način poskušata razumeti in upodobiti prvinski odnos med človekom in konjem.

Kogoja so očarale situle z Vač s podobami venetskega konja, Pausig pa je umetelno dodelane Kogojeve podobe nadgradil s prefinjeno barvito figuraliko in jim dal novo likovno razsežnost. “Ti konji brez jahačev so prikaz globokega, poetičnega akta ljubezni, ki ga umetnika izražata v njima edinem znanem jeziku, jeziku brezčasne umetnosti,” je dejal Stefano Stipitivich, umetniški vodja beneškega razstavišča.

Svečano odprtje razstave v Lipici, ki se ga je udeležilo tudi več ministrov in atašejev, je pospremila Kogojeva donacija kobilarni v hotelu Maestoso: črn in bel lipicanec ter zlat venetski konj. Nastopila je čembalistka Eva Dolinšek, spremljal jo je španski kitaristi Riccardo García Rubí, v ritmu baročne glasbe pa je ognjevit flamenko, kakor v drncu konjskih kopit, zaplesala Anja Mejač.

Drevo življenja na platnu odslej v Pomniku miru

Stopnišče Pomnika miru na Cerju je arhitekt dr. Darko Likar zasnoval kot pot človeka do razsvetljenja, ga obdal s kovano ograjo, ki simbolizira Drevo življenja. V nedeljo je stopnišče na zadnji spirali, tik pod vrhom, obogatilo novo likovno delo. Pausigova umetnina El árbol de la vida prikazuje mit o drevesu življenja, ki se je iz starodavnih kultur razširil po vsem svetu, zlasti v Francijo in Španijo. Na platnu, ki je po svečanem podpisu umetnika Pausiga in župana Mauricija Humarja kot donacija tudi uradno postalo last Občine Miren-Kostanjevica, je v potezah, barvah in še čem opazen vpliv Gustava Klimta, umetnino, pa bodo obiskovalci Cerja poslej občudovali na stopnišču pred prihodom v četrto nadstropje, kjer so letos na ogled še druga umetnikova dela.

Koncert bo postal tradicionalen

Svečanost v Pomniku miru sta z zimzelenimi melodijami pospremila člana Big banda Nova Blaž Pahor na klaviaturah in Tim Jerman na saksofonu, pred veličastno in tokrat tudi čarobno osvetljeno zgradbo pa so na koncertu Miti in muze v čast lipicancu in v zahvalo umetnikoma ob spremljavi Big banda Nova pod taktirko dirigentov Damijana Valentinuzzija iz Tolmina in Blaža Pahorja iz Opatjega sela zapele Tinkara Kovač, Tatjana Mihelj, Lea Sirk in Paola Rossato.

Prireditev na stičišču Krasa, Brd, Vipavske doline in zamejstva je povezala narode in poslušalce, ki so zahtevali še dodatek razigranih glasbenikov, župan pa je obljubil, da bo koncert na prostem pred Pomnikom miru postal tradicionalna občinska prireditev.  NR


Najbolj brano