Konec koncev nič takega: Samo konec sveta

Samo konec sveta je naslov predstave Slovenskega stalnega gledališča, ki bo 7. februarja uresničila umetniško željo.

Utrinki z vaj za predstavo Samo konec sveta Foto: Luca Quaia
Utrinki z vaj za predstavo Samo konec sveta Foto: Luca Quaia

Igralec Vladimir Jurc se je namreč pred leti soočil z dramskim besedilom, ki mu je ostalo v srcu in je vzbudilo željo, da bi - tokrat v vlogi režiserja - postavil na oder svoj pogled na to zgodbo.

Igralski starosta Vladimir Jurc je v preteklih sezonah že režiral nekaj predstav: tokrat bo posredoval svoje branje komorne drame francoskega dramatika Jean-Luca Lagarceja, ki govori o posledicah pomanjkljive komunikacije znotraj družinskega kroga.

Samo konec sveta je namreč zgodba o mladem pisatelju, ki se po dvanajstih letih odsotnosti vrne domov, da bi družino seznanil z vestjo o svoji bližnji smrti. A družinsko popoldne se kmalu sprevrže v vojno vihro zamer, grenkobe, osamljenosti in dvomov. Drama je največkrat uprizorjena, verjetno pa tudi najbolj osebna igra danes zelo priznanega francoskega dramatika, ki je v času svojega kratkega življenja doživel uprizoritev peščice svojih tekstov.

Rodil se je leta 1957, umrl pa je leta 1995, ko je podlegel okužbi z virusom HIV. Po smrti je postal eden najbolj uprizarjanih francoskih dramatikov.

Leta 2015 je njegova drama Samo konec sveta (Juste la fin du monde) postala scenarij za istoimenski film Xaviera Dolana, ki je prejel Veliko nagrado žirije na festivalu v Cannesu. Pomanjkanje dialoga in pomen tihe konfrontacije med liki zaznamuje Lagarcejev slog in ravno neizrečene misli in resnice povezujejo in oddaljujejo protagoniste drame, ki emblematično poudarja pomen odkritih družinskih odnosov.


Najbolj brano