Zvezde, ki z leti sijejo še “znamenitneje”

Se nam zgolj dozdeva, ali je domači strip res v popolnem razcvetu? Znamenitni - Imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu plodnega mladinskega pisatelja Žige X Gombača in striparja Jake Vukotiča so še eden v nizu odličnih stripovskih izidov - za katere pri nas skrbi več predanih založb -, ki na postavljeno vprašanje odgovarja pritrdilno. Izbor domačih osebnosti, ki jih Nabriti Brin s pripovedovanjem rešuje pred pozabo oziroma pred brisanjem Ra Dirrke mladim odpira vrata do vrednot, s katerimi so se proslavile: do upora, vztrajnosti in poguma.

Zdi se, da bi Slovenke in Slovenci domnevno majhnost, hlapčevstvo in kar je še slabega, s čimer se v težko razumljivih samozaničevalnih izbruhih menda še vedno kitimo, vendarle lahko prepustili predalu temne plati zgodovine. Strip Znamenitni, ki je minulo jesen na stripovskem festivalu Tinta prejel nagrado zlatirepec za najboljši izvirni otroški strip, je odlično cepivo proti tovrstnim vzgibom. Ta bi utegnil vsaj otrokom preprečiti okužbo z omenjenim virusom nepotrebnega samoponiževanja.

Proti pozabi, za vzgled

Avtorja, Žiga X Gombač, prodoren mladinski pisatelj, tekač in promotor odgovornega življenja do sebe in drugih (od tod X v imenu), ter Jaka Vukotič, ilustrator in stripar, ki se je predlani podpisal tudi pod Reformatorje v stripu Boštjana Gorenca - Pižame, sta v zbirko umestila zgodbe 11 “znamenitnic” in 19 “znamenitnikov”, nad vsebino katerih je bdelo kar 27 strokovnih recenzentov. Skrbeli so za verodostojnost podatkov in pravzaprav ovrgli tudi kakšen nepreverjen, a trpežen spletni mit. Denimo tistega, da je Franji Bojc Bidovec, ustanoviteljici partizanske bolnišnice Franja, osebno zahvalo poslal ameriški predsednik Eisenhower, ki pa se je v resnici zahvalil vsem reševalcem ameriških pilotov.

Zgodbe Znamenitnih, ki se tako imenujejo, ker so obenem znamenite in imenitne, bralcu približuje dialog zanimivih likov - Nabriti Brin ima posebno nalogo obvarovati zgodovino, njegova spremljevalka Ra Dirrka pa želi “izbrisati zgodovino in znamenitne osebnosti ter zavladati vsem nam”.

Od Klemenčiča do naše Grete

Od Janeza Vajkarda Valvasorja, ki začenja popotovanje, v katerem si “vplivneži naše zgodovine” sledijo po letnicah rojstva, misijonarja Friderika Barage, (nesrečnega) izumitelja poštne znamke Lovrenca Koširja, primorskega očeta našega lutkovnega gledališča Milana Klemenčiča do slikarke Ivane Kobilca, Marije Maister (pomembne humanitarke v senci znanega moža, borca za severno mejo), naše Grete Thunberg - Angele Piskernik, prve doktorice znanosti na slovenski univerzi Vipavke Ane Mayer Kansky, alpinistke in kinopodjetnice Pavle Jesih, igralke Ite Rine ... in še skozi zgodbe drugih spoznavamo življenja, ki jih v veliki meri zaznamuje velika želja, s katero je posameznik sposoben kljubovati marsikateri prepreki, marsikdaj že staršem, ki otrokom niso ravno zlahka dopuščali svojeglavosti in tistega, čemur danes najpogosteje pravimo svoboda izbire.

Žiga X Gombač: Znamenitni, ilustriral: Jaka Vukotič, Rokus Klett, 71 strani, 24 evrov

Prav zato življenjske zgodbe, ki jih s hecnimi pogovori uvajata bralčeva sopotnika, pričajo predvsem o pogumu, vztrajnosti, neomajni veri in preseganju ... A vsa ta pomembna spoznanja v (mladega) bralca vstopajo s sočnim jezikom in z igrivostjo stripovske pripovedi. Ta mestoma zahteva malce dobrodošle možganske telovadbe pri sledenju zgodbi iz prizora v prizor, celoto pa lepo začinijo humor in duhovite domislice, ki tudi ob ne ravno srečnih koncih poudarjajo pozitivni vidik - pomen dosežkov. Posebej dobrodošli so narečni biserčki, med katerimi ne manjkajo niti primorski “mulo, oštja, alora”, s katerimi pisec tržaških korenin in sin znanega zgodovinarskega para še dodatno prikupi osebnosti in branje. (To zna biti zaradi drobnega tiska oteženo le “otrokom po srcu”.)

Češnjica na torti so sklepne misli jezikoslovca in literarnega zgodovinarja dr. Kozme Ahačiča, ki mladim bralcem odstira razliko med zvezdami enodnevnicami, danes v javnost izstreljenimi iz oddelkov za stike z javnostjo, in tistimi “našimi predniki, ki niso nikoli iskali slave”, a so z nami, saj so s svojimi dosežki tako ali drugače še danes “vplivneži” onkraj klikov in lajkov.

---