Zlatko, Princ Fužinc, dobri človek hiphopa

Zlatan Čordić je že kakšno desetletje eden ključnih in bolj produktivnih slovenskih hiphoperjev. Po seriji glasbenih albumov in uspešnic je zdaj tu knjiga.

“On je dober človek, veš,” je pred časom v pogovoru o Zlatku pripomnil enaidvajsetletnik, predstavnik tiste generacije, ki o redko čem in kom najde brezrezervno dobro mnenje. A očitno je res, saj prav ta Čordićeva značajska poteza, da je namreč dober človek, pozitiven, brez zahrbtnosti, hkrati pa s precej naivnosti, tudi na lastno škodo, po prebranem nemara najbolj izstopa. “Zlatko me je pritegnil predvsem s svojo vizijo življenja in z vsem, kar zagovarja. Ko sva se spoznala, sem se prepričal, da je iskren. In da zna delati, česar večina ne zna - širiti … ne morem reči dobro voljo, ampak vsekakor nekaj, kar je pristno in zelo človeško,” je o svojem portretirancu pred tedni na straneh Primorskih novic povedal avtor knjige, slovenski literat Jurij Hudolin. O Zlatanu Čordiću, Princu Fužincu, kot ga je poimenoval ljudski glas, je spisal nekakšen biografski esej. V njem se osnovni biografski podatki o Zlatkovem življenju prepletajo s povsem subjektivnim mnenjem avtorja, vse skupaj pa je nadgrajeno z res številnimi pričevanji njegovih glasbenih in siceršnjih sopotnikov.

Bralec Zlatkovo zgodbo spremlja še v času, ko ga še niti ni bilo med nami, se pravi v času, ko sta se starša iz Bosne preselila v Slovenijo, v barako v ljubljanskem predmestju Vevče, pa selitev na Fužine, kjer je mali Zlatko svojo sobo dobil na zastekljenem balkonu, šolanje, večina pozornosti pa je seveda namenjena glasbenemu delu in preboju na sceni. Ki je, tako kot vsa tekmovalna okolja, polna zavisti, nožev v hrbet, izdaj, pa tudi povsem navadnega amaterizma in nesposobnosti. Bralec dobi vpogled v Zlatkov odnos z lepim številom slovenskih hiphoperjev, kot je razumeti, se je z večino razšel, odnos vzajemnega spoštovanja je ohranil le s Klemnom Klemnom, še enim od prvakov slovenskega hiphopa, ki je podobno samosvoj.

Jurij Hudolin:

O smehu Zlatka Čordića

Beletrina,

141 strani

cena 24 evrov

140 strani bralec prebere hitro, branje je smiselno pospremiti z naborom Zlatkovih komadov na katerem od spletnih servisov. Edina zamera, pa še ta pogojno, velja jeziku: ta je mestoma preobložen, stavki predolgi. Urednik bi besedilu z nekaj radikalnimi posegi na pravih mestih naredil veliko uslugo.

---