Zabavno do konca sveta
Ljubezen med Neilom Gaimanom in nordijskimi bogovi sega že v čase njegovega morda najodmevnejšega fantazijskega romana Ameriški bogovi in se nadaljuje z Nordijsko mitologijo.
V Ameriških bogovih ima osrednjo vlogo dokaj opešani in od sodobnih ljudi pozabljeni Odin, ki vandra po ZDA in kuje zaroto. V Nordijski mitologiji pa se angleški pisatelj Neil Gaiman s to tematiko ukvarja bolj sistematično, z uporabo slikovitih in nesuhoparnih pripovedk.
Ker so se miti in legende med klenimi Vikingi prenašali predvsem prek ustnega izročila, zapisov, če izvzamemo zbirko starih islandskih junaških epov Eddo, ni ostalo prav veliko. Prav to težavo je Gaiman želel premostiti s svojo interpretacijo ene najfascinantnejših evropskih mitologij, polne krvi željnih in po svoje tudi zabavljaških bogov ter drugih mitoloških bitij, ki iz svojega kraljestva Aasgard kujejo usodo ljudi na Zemlji - ko se seveda ne ubadajo s svojimi spletkami, kar pa se, kot beremo, dogaja pravzaprav vseskozi, zaradi česar so se bili tamkajšnji “od bogov pozabljeni” ljudje velikokrat primorani znajti po svoje. In prav v dejstvu, da je moral dobršen del pripovedk napisati na novo, le na podlagi raziskav, je čutiti pisateljevo mojstrstvo. V pripovedkah gladko prepleta dejansko mitološko izročilo s svojimi izmišljenimi interpretacijami. Niza prigode junakov-bogov, kot so bog groma Thor, oče bogov Odin in prevarantski bog Loki. Mestoma so duhovite, drugod krvave, a vedno zabavne, in segajo od stvaritve sveta do njegovega konca, kjer bo usodo bogov odločil Ragnarok.
Neil Gaiman velja za enega najboljših piscev fantastične literature, večkrat ovenčanega z literarnimi nagradami, kot sta hugo in nebual. Njegov literarni opus poleg Ameriških bogov vključuje tudi kultni stripovski opus Sandman ter romane Dobra znamenja (napisal ga je v sodelovanju s Terryjem Prachettom - letos je pri ponudniku videovsebin Amazon Prime izšla tudi odmevna istoimenska nadaljevanka, ki je nekoliko popravila slab priokus prav tako Amazonove adaptacije Ameriških bogov), Zvezdni prah, Coraline in Nikolikje, ki jih lahko uvrščamo že med klasike svetovne fantastike. Vsi našteti so prevedeni tudi v slovenščino.