Vsak ima svojo “aktovko”

Začne se z navidez povsem naključnim srečanjem, v restavraciji. Aktovka je zgodba o nenavadnem prijateljstvu.

 Hiromi 
Kawakami:  $@ 
Aktovka, 
prevedel Iztok 
Ilc, Mladinska 
knjiga,
  216 strani,

 cena 27,99 evra $@
Hiromi Kawakami: $@ Aktovka, prevedel Iztok Ilc, Mladinska knjiga, 216 strani, cena 27,99 evra $@  

Na jedilniku v Satorujevem bistroju je poleg drugih jedi tudi tuna s fermentirano sojo, vložene čebulice in pražena lotosova korenina. Ženska v drugi polovici 30. let je začudena, ko nekdo naroči povsem iste jedi kot ona. Nekaj minut kasneje ugotovi, da naročnika pozna. To je bil njen profesor v srednji šoli. Zato tudi ostane profesor, ne profesor Matsumoto in ne Harutsuna Matsumoto. Gospod s sabo nosi aktovko, o vsebini katere pravzaprav nič ne izvemo. A to ni pomembno. Ne nazadnje vsak od nas s seboj nosi svojo “aktovko”. Skupna želja po dobri hrani in majhnih užitkih ustvari nenavadno prijateljstvo, čeprav se bralec ves čas zaveda, da je to več kot “le” prijateljstvo.

Tsukiko Omachi in profesor ne bi mogla biti bolj različna, pa ne le zaradi razlike v letih. On je urejen in sistematičen, ona pa precej bolj neorganizirana in celo zmedena. Skupno jima je, da sta raje sama kot v slabi družbi. Zato sta kar malo presenečena, ko ugotovita, da v v družbi drug drugega pravzaprav uživata.

Kar pomeni, kot profesor opozori učenko, da si bosta prej ali slej povzročila težave. Vsak človek v svojem življenju namreč prej ali slej komu povzroči težave, ji modro pove. Njun odnos spoznavamo počasi in z vsako stranjo se nam odkrivajo nove podrobnosti, na plan privrejo nova čustva in dogodki, ki so oba glavna junaka zaznamovali v preteklosti.

Dovolj o sami zgodbi, lepota romana je namreč prav ritem, s katerim pripoveduje pisateljica Hiromi Kawakami. Kot da bi z njim zajela japonsko družbo, odnose ter običaje in navade, ki so tako drugačni od evropskih.

Kawakamijeva velja za eno bolj priljubljenih sodobnih japonskih pisateljic. Za roman Aktovka je leta 2001 prejela Tanizakijevo nagrado, v slovenščino pa je delo prevedel Iztok Ilc, ki ga slovenski bralci poznajo kot tistega, ki je Slovencem predstavil Harukija Murakamija. Čeprav Hiromi Kawakami v svojih romanih uporablja (tako kot Murakami) tudi prvine magičnega realizma, jih boste v njenem prvem v slovenščino prevedenem romanu zaman iskali. Resničnost in odnosi so včasih bolj nenavadni od najbolj nenavadnih zgodb.


Najbolj brano