Verzi, ki celijo

Spazem paravertebralnega mišičja, idiopatska cistična medionekroza aorte, sporadični bronhitis, bazalnocelični karcinom ... Vsega tega nismo našli v kaki medicinski knjigi, marveč v Imunosti, najbolj prevajani, zdaj tudi poslovenjeni slovaški pesniški zbirki v zgodovini, ki jo je napisala Mária Ferenčuhová.

Na Koper je padel mrak in v bifeju Museum je bilo živahno: za mizicami na terasi so kramljali, za točilno mizo se je neki možakar nekaj jezil, za omizjem v kotu pa so narezek in še po tiskarni dišeče knjige obdali mladi obrazi, povečini dekleta, vsa zazrta v gostjo: slovaška pesnica Mária Ferenčuhová (1975) je v Kopru, kjer revija Mentor z Javnim skladom za kulturne dejavnosti in njegovo območno izpostavo prireja zdaj že tradicionalno prevajalnico, dva večera zapored nastopila ob izidu knjige, ki ji vsekakor velja posvetiti pozornost. Je obsežna, zajema kar dve celotni pesniški zbirki, skrbno prevedenim pesmim pa je poleg spremne besede pripet še intervju s pesnico. Knjiga, ki nam tujo književnico približa več kot zgledno.

Tri prevajalke in mentor

Mária Ferenčuhová je prvo zbirko Skryté titulky (Skriti podnapisi) izdala leta 2003, sledili sta Princip neistoty (Načelo negotovosti, 2008) in Ohrozený druh (Ogrožena vrsta, 2012), s prepoznavno pisavo je žela kritiško hvalo in imela vse več bralcev, lmunita (lmunost, 2016) pa je doživela še izjemen mednarodni uspeh - je najbolj prevajana slovaška pesniška knjiga v zgodovini.

Zadnji zbirki imamo zdaj tudi v slovenščini, pesmi so prevajale Maruša Avman Palermo v Švici, Eva Nežič v Mozirju in Veronika Šoster v Ljubljani, povezane prek skypa. Vsaka od njih je prevedla vse pesmi, usklajevale so se, izbirale najboljše možnosti in se kajpada posvetovale z mentorjem Andrejem Pleterskim.

Pesnica je bistra opazovalka in družbenokritična intelektualka, oklicali so jo za ekofeministko. Je tudi prevajalka iz francoščine in urednica. Vrsto let je predavala na Filmski in televizijski fakulteti v Bratislavi, poglabljanje v dokumentarni film pa je zaznamovalo tudi njeno poetiko. Samouničevanja človeštva, te “ogrožene vrste”, noče sprejeti, krivice jo prizadenejo in ranijo, a njena poezija, napisana v prostem verzu, ni solzava, nasprotno. Topla humanost se skriva za hladnimi besedami, uglašenimi z brezčutnostjo, ki jo na lastni koži prepogosto začutimo - recimo - kot pacienti.

Zdrave pesmi o boleznih

“Ko sem med zamenjavo zdravnika v roke dobila vso svojo zdravstveno dokumentacijo, sem ugotovila, da je to pravzaprav moj življenjepis skozi oči zdravnikov,” v intervjuju pripoveduje pesnica. Medicinske knjige jo že od nekdaj privlačijo, med pisanjem pesmi sta ji roko vodila tudi rojstvo sina in lastna izkušnja bolezni, nanjo pa so vplivali tudi filmi, denimo slovita Hanekejeva Ljubezen.

Posebno napetost v Imunosti ustvarja soočanje objektivnih podatkov o boleznih in subjektivnih usod. “Zbirka, polna trpljenja, bolezni, smrti in bolečine, bi utegnila delovati precej depresivno, če ne bi v njeni srži šlo predvsem za knjigo o soočanju, boju in preživetju, o življenju, ki pač ni vedno takšno, kot smo si ga zamislili,” v spremni besedi poudarja Veronika Šoster.

Pesnico je še mogoče ujeti pri nas - Javni sklad za kulturne dejavnosti jo bo v ponedeljek ob 19. uri gostil v Trubarjevi hiši literature.

---