Svoboda se sramoti zoperstavlja odločno in duhovito

Slovenija je demokratična republika. Je pravna in socialna država. V njej ima oblast ljudstvo. Država in verske skupnosti so ločene, slednje pa so enakopravne. Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja ... Vse to in še marsikaj beremo v spet natisnjeni in še v angleščino prevedeni slovenski ustavi, medtem ko v monografiji Sramota zremo, kaj je doletelo tiste, ki so si drznili prav te pravice glasno brati pred hramom demokracije ...

Z roko v roki sta pri Založbi ZRC izšli mala in velika knjiga, obe močni, tako žepna Ustava Republike Slovenije kakor podolgovata Sramota, v kateri se zvrsti veliko fotografij pohvalne kakovosti in sramotne vsebine ter tudi besedilo Ustave, a tukaj zgovorno prečrtano, prekrito s črnino. Cenzurirano. Uglašeno z dogajanjem, ujetim na fotografije, objavljene v obeh knjigah: na Trgu republike pred državnim zborom so se med enim od tradicionalnih petkovih protestov, 19. junija 2020, vrstili nenavadni prizori, tembolj za državo, ki želi biti demokratična in za povrh še “svetilnik Evrope”. Nekaj posameznikov, med njimi umetniki Simona Semenič, Andrej Rozman - Roza in Darko Nikolovski, je bodisi posedalo bodisi umirjeno hodilo po ograjenem trgu ter bralo Ustavo Republike Slovenije, njihovo ustavno pravico do mirnega zbiranja in javnih zborovanj pa je oviralo nekajkrat več policistov v oklepih.

Skratka, skrajni čas za ponatis ustave, “temeljnega zakona države”, “najvišjega pravnega predpisa, ki določa temeljna načela in oblike družbene, politične in gospodarske ureditve države”. Angleški slovarji pri ustavi poudarjajo tudi “odnose in pravice ljudi”, za Nemce je “predvsem okvir, ki zagotavlja pogoje svobodnega življenja”, tudi Avstrijci želijo z njo postaviti pravila, ki naj bi zagotovila pravice, dolžnosti, predvsem pa svobodo državljank in državljanov”, v uvodu pojasnjuje direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar. Opozarja na znanost in umetnost, ki ne smeta biti omejeni, ostati morata svobodni. Kakor še marsikaj. V 39. členu ustave beremo, da je v Sloveniji “zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.” Luthar ugotavlja, da je “podobno kot vsaka druga knjiga tudi ustava orožje, ki ga je, tako Bertolt Brecht, treba kdaj pa kdaj vzeti v roke,” zlasti kadar “so ogrožena njena osnovna načela”.

V zbirki Pamflet ponatisnjeno ustavo si je mogoče priskrbeti že za pet evrov, za povrh dvojezično, tudi v angleškem prevodu. V razkošnejši in tudi dražji Sramoti, ki jo podpisuje kolektiv Non-grupa, se zvrsti več fotografij s protestov, žal samo z največjih, ljubljanskih. So pa fotografi Borut Krajnc, Željko Stevanić in drugi na trgih, ulicah, pred ministrstvom za kulturo in drugod vešče ujeli prizore, ki pričajo, da svobode ni mogoče kar tako utišati in da se sramoti ne zoperstavlja samo odločno, ampak tudi izvirno, iznajdljivo, igrivo, duhovito.

---