Potopljene priče
Pietro Spirito je poglobljen pisatelj, čisto dobesedno: k ostankom osmih ladij ter letala in žepne podmornice, o katerih piše v knjigi, se je kot potapljač tudi spustil.
Od antike vse do naše dobe bralca pospremi Pietro Spirito, leta 1961 rojen v Caserti pri Neaplju in doma v Trstu. “Knjiga L'antenato sotto il mare mi je po srečnem naključju v roke prišla prav tu,” je včeraj na tiskovni konferenci v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper dejala prevajalka dr. Tea Štoka. “Izposodila sem si jo in navdušila me je z izvrstnim slogom in s tematiko.”
O Rexu posebej za Slovence
Pomoč pri izdaji knjige, ki Spirita prvič predstavlja slovenskemu bralcu, je zagotovilo italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje. Za tovrstno čtivo se je bilo vredno potruditi. “Kakor pravi prof. Vladimir Skračić, smo narodi na vzhodni jadranski obali najpogosteje obrnjeni z zadnjico proti morju. Zato je prav, da pogledamo morje in tudi s pomočjo Spiritove knjige spoznamo, kje živimo, uzremo vse to bogastvo in se seznanimo s svojo zgodovino,” je poudaril Mitja Zupančič, lastnik založbe Osminka & Co. in urednik spletnega časopisa eMORJE.com. Izid Prednika pod morjem v predgovoru pozdravlja tudi predsednik Slovenske potapljaške zveze dr. Mitja Slavinec.
Spirto je dokumentarnost oplemenitil z esejističnimi in poetičnimi prvinami. Seže tudi v Piranski zaliv in piše o Merkurju, vojaškem briku Lombardsko-beneškega kraljestva, 22. februarja 1812, za časa Napoleona, potopljenem med bitko proti britanski mornarici. Prelep je bil Baron Gautsch, ladja, konec 19. stoletja poimenovana po predsedniku vlade in dunajskega cesarskega sveta. Njena plovba se je končala s trkom ob mino 13. avgusta 1914 pred Rovinjem. “To je res zelo lepa razbitina, spustila sem k njej,” pravi prevajalka, tudi sama potapljačica.
Zanimivo, v izvirniku iz leta 2010 ne najdemo poglavja Kralj morja, Spirito ga je napisal posebej za slovensko izdajo. Pripoveduje o Rexu, dobitniku modrega traka za dosežen rekord v hitrosti, eni najveličastnejših čezoceanskih potniških ladij, mostu med fašistično Italijo in demokratično Ameriko - ki pa je plul le osem let. Med vojno je žalostno propadal in se 8. septembra 1944 med Izolo in Koprom pod zavezniškimi bombami prevrnil na bok “kot ogromna ranjena žival”. Iz ostankov je jugoslovanska oblast pridobila več kot 16 tisoč ton jekla, marsikaj pa so reciklirali okoliški prebivalci, piše Spirito, ki se je s pomočjo slovenskih prijateljev potopil k ostankom, k veliki kotanji v mulju, zaradi katerega je voda zelo motna in vidljivost slaba.
Letalo, podmornica, trajekt
Med Gradežem in Lignanom na 15 metrih globine počiva ostanek ameriškega bombnika B-24 Liberator; v tem poglavju Pietro Spirito pripoveduje o istoimenskem dedu, železničarju, leta 1943 ubitem med zavezniškim bombardiranjem Caserte. Sila zanimivo opisuje nenavadno izkušnjo: intervjuval je 86-letnega Franka Oldmana, ameriškega pilota, ki je na njegovega prednika spustil tisto usodno bombo.
Tik pred kopališčem v Sesljanu na lahko dostopni globini pet metrov leži nemška žepna podmornica Molch, ki jo je ob izteku vojne okupator sam uničil, na morskem dnu pod jezom starega pristanišča v Trstu pa počivajo ostanki panamskega trajekta Mojolner, leta 1982 uničenega v požaru, ki je vzel tudi življenje jugoslovanskega pomorščaka Nikole Arčona.