Lenivec, tapir in raznolikosti, ki bogatijo

Predstavljajte si, da ste na obisk povabili novega znanca, a ga kar ni in ni. In še kar ni. Ko pride, pa pride ob svojem času.

Gaja Kos:  $@ 
   Obisk, 
ilustrirala 
Ana Zavadlav,  
Mladinska knjiga, 
32 strani, 
cena 19,99 evra Foto: Maja Pertič Gombač
Gaja Kos: $@ Obisk, ilustrirala Ana Zavadlav, Mladinska knjiga, 32 strani, cena 19,99 evra Foto: Maja Pertič Gombač

Nekaj takega se je zgodilo tapirju, ki se je v zgodbi pisateljice otroške literature, kritičarke, urednice in popotnice Gaje Kos vselil pod drevesno krošnjo, v kateri je visoko nad tlemi živel lenivec.

Tapir je bil družabne sorte tič in mu je kaj kmalu postalo dolgčas, zato je soseda povabil na obisk, pri čemer seveda ni računal, da so lenivci ene najpočasnejših živali. Skozi duhovite ilustracije Solkanke Ane Zavadlav, za katerimi stoji nič koliko ur študija anatomije na sončni strani Alp manj poznanih živalskih vrst - zgodba se namreč dogaja “nekje v Južni Ameriki” - zaživi duhovita prigoda, v kateri spremljamo na eni strani mrzlične tapirjeve priprave na pomemben dogodek, na drugi pa - “tap ... tap ... tap” - zelo, zelo, zelo, za koga gotovo že neznosno počasno lenivčevo spuščanje.

Tako je tapir med čakanjem pospravil stanovanje, pripravil prigrizek in vse, kar bi utegnilo gosta zanimati - od športnih pripomočkov do knjige -, pa malce prigriznil, pa preskakoval in se zapletel v elastiko, malce zaplaval, prelistal nekajkrat svojo knjigo ... in utrujen od vsega, kar je že sam počel, zaspal.

Ves ta čas se je lenivec počasi spuščal z vmesnimi postanki za krepčilni dremež. In ko je končno priplezal do cilja, je bil nad tapirjevim neobičajnim sprejemom v ležečem stanju vse prej kot razočaran. Imenitno se mu je zdelo in še sam je zadremal. Ko sta se zbudila, je lenivec presenečenemu tapirju poklonil dolg hvalospev in mu med drugim omenil, da ga je prejšnji sosed tapir celo silil h gumitvistu. V kasnejšem pomenku sta soseda ugotovila, da se imata skupaj prav lepo, a da obenem obstaja precej ovir za pogosta srečanja. Sta pa kasneje dobila sopotnika s podobnimi zanimanji in “hitrostjo” ter ostala dobra soseda.

Zgodba, ki jo lahko beremo tudi v kontekstu sodobnega drvečega sveta (vlogo današnjega človeka ima kajpada tapir), vsekakor izvirno opozori na pomen sprejemanja različnosti.

Glavna junaka hipoma prirasteta k srcu, da si zlahka predstavljamo niz prigod in mednarodno uspešnico, vključno s “pliški” v podobi Smrča in Terenca.


Najbolj brano