Knjižica Paola Giordana že v slovenščini

“Ko boste brali te vrstice, bodo okoliščine že drugačne. Številke se bodo spremenile, epidemija se bo še razširila in dosegla vse kotičke planeta ali pa jo bomo že obvladali, toda to ni pomembno,” o knjižici V času epidemije, napisani v teh dneh in že poslovenjeni, pravi italijanski pisatelj in fizik Paolo Giordano.

Pisatelja in fizika Paola Giordana (1982, Torino) dobro poznajo tudi slovenski bralci, saj imamo v slovenščini v prevodu Anite Jadrič že tri romane, tudi z nagrado strega ovenčano mednarodno uspešnico Samotnost praštevil.

Da ne bi pozabili bistva teh dni

Giordano je ta mesec, v rekordnem času, napisal prvo knjižno delo, ki je nastalo kot razmišljanje ob razmahu epidemije koronavirusa. Naslovil ga je Nel contagio, kar bi dobesedno prevedli kot V okužbi, med slovenske bralce v obliki elektronske knjige pa je včeraj v prevodu Jerce Kos prišel z naslovom V času epidemije. Knjiga je kakor ostale izšla pri Mladinski knjigi, a tokrat sočasno z izvirnikom, ki ga imajo sosedje na voljo tudi v fizični knjižni obliki v vseh (odprtih) kioskih skupaj s časopisom Corriere della sera. Ta je delo izdal v sodelovanju z založbo Einaudi. Pri nas bo knjiga natisnjena aprila, ko jo bo sprva moč kupiti na izbranih Petrolovih črpalkah in v nekaterih večjih trgovinah z živili.

Paolo Giordano

pisatelj in fizik

“Bojim se spoznanja, da so temelji civilizacije, kakršno poznam, kot hišica iz kart. Bojim se izničenja, pa tudi njegovega nasprotja: tega, da bi strah minil, ne da bi nas spodbudil k spremembam.”

Italijanski pisatelj Paolo Giordano junija 2013 v gosteh v Domu knjige Koper (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Meja ni

Italija je bila še do včeraj največje evropsko žarišče epidemije smrtonosnega virusa, zdaj je primat prevzela Španija, a v resnici je v primežu že ves svet. “V tej krizi izraz 'v Italiji' zbledi, ne obstajajo več meje, regije, četrti. Kar prestajamo, ima nadidentitetni in nadkulturni značaj. Okužba je merilo, kako zelo je naš svet postal globalen, povezan in zamotan,” pravi Giordano, ki je moral knjigo napisati tudi zato, da bi od sebe odgnal zlovešče misli. In premislil. Tudi sam se je znašel v praznini, ko je moral odpovedati številne predvidene obveznosti, ko se je njegov ritem življenja, kakor mnogim državljanom sveta, nenadoma prekinil. Praznino se je odločil zapolniti s pisanjem, ki se je začelo na nenavaden dan, 29. februarja. Pred niti mesecem.

“Epidemija nas torej spodbuja, da razmišljamo o sebi kot o članu skupnosti. Prisili nas, da si zamislimo nekaj, česar v običajnih okoliščinah nismo vajeni: da smo neločljivo povezani z drugimi, ki jih moramo upoštevati, ko sprejemamo osebne odločitve. Med epidemijo smo enovit organizem. Med epidemijo spet postanemo skupnost,” denimo piše v poglavju Proti fatalizmu, v enem številnih, na katera je razdeljeno delo, dolgo 60 strani. Njegove zapise je po eni strani moč brati kot nekakšen popis, dnevnik čustvenega vrtiljaka in tudi pomenljivih dogodkov, po drugi pa, kakor piše slovenski založnik, kot svojevrsten vodič po pandemiji, ko “v razumljivem jeziku pojasni delovanje virusa, začetek epidemije, razloge za karanteno, posveti pa se tudi prihodnosti, ki nas čaka”. Vsekakor pa je tudi dokument, ki že v tem trenutku ob branju zbuja močno identifikacijsko čustvo in nedvomno tudi tolaži, saj smo se naenkrat vsi znašli, če že ne na istem, pa vsaj na zelo podobnem čolnu, na katerem se zdi, da vsi potrebujemo tako rešilne jopiče kakor izpopolnjevalne tečaje plavanja.

A Paolo Giordano piše tudi zato, da se ne bi vsa spoznanja, zlasti tista o solidarnosti in o globalni pravičnosti, po epidemiji, kakor nas uči zgodovina, pozabila: “... nočem spregledati vsega, kar nam epidemija razkriva o nas samih. Ko bo strah premagan, se bo v hipu razblinila tudi vsa na novo pridobljena zavest, kot se pri boleznih vedno zgodi.”

In česa se Giordano boji? “Ne bojim se, da bi zbolel. Česa pa potem? Bojim se, kaj vse bi se lahko spremenilo. Bojim se spoznanja, da so temelji civilizacije, kakršno poznam, kot hišica iz kart. Bojim se izničenja, pa tudi njegovega nasprotja: tega, da bi strah minil, ne da bi nas spodbudil k spremembam,” je citat iz knjige V času epidemije, ki nekako zajame bistvo in se je znašel tudi na naslovnici italijanske izdaje.

Ker je avtor tudi fizik, ki močno verjame v pomen znanosti, bo s prihodki od prodaje knjige oblikoval sklad za dve štipendiji za raziskovalce virusa.

Jeseni v Sloveniji

Paolo Giordano je leta 2013 ob promociji romana Človeško telo obiskal tudi Slovenijo. Z bralci se je srečal tudi v Kopru, po katerem se je sprehodil v naši družbi. “To je poklic, ki po moje ne dopušča laganja, predvsem ne sebi. In včasih se je udobno malce prepustiti, ohraniti nekatere dele sebe v senci, a kljub temu malce popustiti vajeti. In pri sebi opažam, da več kot pišem, bolj prihaja na dan vse, kar sem skušal pokopati. Ta neprestana vaja iz resnice in držanja odprtih oči ima torej tudi svoj naporni del,” nam je dejal v intervjuju.

K nam se bo predvidoma vrnil jeseni, v času knjižnega sejma, ko v slovenščini izide njegov najnovejši roman Divorare il cielo (Požreti nebo).

---