Karolinina drama na Sladkem Vrhu

Pisatelj Tone Partljič, po čigar scenariju so pred 42 leti z vrhunsko zasedbo slovenskih igralcev posneli film Vdovstvo Karoline Žašler, je delo za gledališke deske Šentjakobskega gledališča prvič priredil pred tremi leti, nato pa še za gledališko skupino KD Jurko z Gor. Težko črno komedijo so igralci minulo soboto premierno odigrali z odliko.

V vlogi Karoline in Ibra sta se izkazala  Ana Kavčič in Timotej 
Mrak. Foto: Saša Dragoš
V vlogi Karoline in Ibra sta se izkazala Ana Kavčič in Timotej Mrak. Foto: Saša Dragoš

GORE > Uigrana amaterska gledališka skupina Kulturnega društva Jurko z dolgoletnim režiserjem Markom Lapajnetom je preigrala že vrsto priljubljenih gledaliških del Toneta Partljiča, tudi po filmu znano komedijo Moj ata, socialistični kulak. Medtem ko je bila ta antologijska igra ena najpogosteje izvajanih pri nas, pa so za gledališče prirejen filmski scenarij Balada o Karolini Žašler doslej igrali le v Šentjakobskem gledališču. Drugo uprizoritev so igralci iz skupine KD Jurko premierno minulo soboto odigrali z odliko.

Klasika in drama

S Finžgarjevo Razvalino življenja in Prežihovimi Samorastniki, ki so ju kot predzadnji odigrali v svojem imenitnem naravnem amfiteatru na prostem, so se v Jurku odmaknili od komedije in se k njej vrnili z Möderndorferjevo Na kmetih. Balada o Karolini Žašler vsebuje oboje: humor in neizprosno tragiko. “Naš vsakdan je ena sama komedija, zato smo želeli gledalcem predstaviti resnejše dramsko delo s ščepcem humorja. Balada o Karolini Žašler, ki jo je Tone Partljič prilagodil posebej za nas, je kot nalašč za to,” je prepričan režiser Marko Lapajne.

Jedro vsebine s tragično usodo Karoline Žašler se ne odmika od filmske zgodbe, delo pa je prirejeno za samo 13 likov. Dogaja se v Palomi in na Sladkem vrhu, kjer je Partljič nekoč delal kot mlad učitelj. Karolina (zahtevno vlogo je izvrstno odigrala Ana Kavčič) najprej tragično izgubi sina, nato pa še zapitega moža Jožeta - s slednjo vlogo se je spopadel najbolj izkušeni igralec v društvu Ciril Petrič. Medtem ko vdovo z nečednimi nameni obletavajo vaški moški, jo ima iskreno rad enooki harmonikar Slavek (imenitni Gregor Kavčič), ki ravnokar začenja službo pomočnika izstreljevalca raket proti toči.

Od smeha do solz

Karolina, ki dobi službo kot čistilka v baraki za sezonske delavce, od sebe odriva vse, od delavca Ibra iz Bosne (Timotej Mrak ga je upodobil, kot bi bil rojen v Bihaću, ne na Gorah) do tehničnega direktorja Korla (prekaljeno prepričljiv Stanko Eržen). Ne meni se niti za govorice in zasmehovanje niti za jezo Korlove žene, nekoliko prismuknjene funkcionarke Olge (v podobnih vlogah vedno odlična Lidija Mrak). Naposled se nesrečno zaljubi v prišleka, poročenega žerjavista Radoša (Urban Petrič) in se zapije. Pijana podleže vsem moškim, le resno zaljubljenemu Slaveku ne. Ko ji ta skuša pomagati, Karolina na izstrelišču raket stori samomor. Slavek pa kljub nasprotovanju župnika (Andraž Rupnik) na njenem grobu igra in poje pesem, ki ji jo je napisal. Z njo iz dotlej večkrat nasmejanih gledalcev izvabi solze.

Aplavz občinstva je bil dolg in namenjen vsem igralcem in tehnični ekipi, ki je med dvourno igro brez prekinitev spretno menjavala minimalistično sceno, jo prilagajala vrsti prizorišč. Ploskanje je bilo seveda tudi nagrada za režiserja Marka Lapajneta, za katerim je približno 40 postavljenih iger in je očitno dobro uigran z igralsko ekipo, naposled pa si je aplavz prislužil tudi avtor Tone Partljič, ki je v črnohumorni dramski baladi obdržal ravno toliko pikantnosti in erotike, kot jo na oder vaške dvorane na Gorah sodi. Sočasno je ohranil vso pretresljivost trde Karolinine usode in hrepenenje po življenju. Navkljub tragičnemu koncu.


Najbolj brano