Kaj je ta Tutošomato?

Mlakarjeve komedije Duohtar pod mus!, Sljehrnik in Pašjon so vse z več kot sto ponovitvami osvojile gledalce po vsej Sloveniji in prejele številne nagrade. Prva je nastala po motivih Molièrovih enodejank, druga Hofmannsthalovega Slehernika, tretja Svetega pisma Nove zaveze. Kje pa je tokrat Iztok Mlakar črpal navdih?

Tutošomato, ki jo podpisuje Iztok Mlakar v sodelovanju z ekipo 
ustvarjalcev, ima vse adute nove uspešnice primorskih gledališč.  Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan
Tutošomato, ki jo podpisuje Iztok Mlakar v sodelovanju z ekipo ustvarjalcev, ima vse adute nove uspešnice primorskih gledališč.  Foto: SNG Nova Gorica/Peter Uhan

V pogovoru z dramaturginjo Terezo Gregorič, tokrat v vlogi asistentke režiserja, je Iztok Mlakar pojasnil: “Shakespearova Ukročena trmoglavka je padla kot ideja, a se je izkazalo, da je postala le iztočnica za nadaljnje ustvarjanje. Začel sem torej pri Ukročeni trmoglavki, se vmes obregnil ob Kralja Leara in na koncu pristal tam, kjer se vse začne, pri commedii dell'arte.”

Predstavo je režiral Vito Taufer, ki že vrsto let Mlakarja spodbuja k pisanju za gledališče, tokrat pa je bil ustvarjalni proces poseben, saj je “radovednost in pripravljenost ekipe sprožila drugačen način dela”. Končna podoba besedila se je namreč izoblikovala na vajah, saj je “demokratični način dela spodbudil zanimiva razmišljanja in sugestije celotne ekipe”.

Pisanje v sodelovanju z ekipo

“Prebiranje, analiziranje ter dolgi pogovori o vseh variantah so me spodbudili, da sestavim nov tekst oziroma ga kar napišem. Spontano sem se znašel v procesu ustvarjanja, kot sem si ga vedno predstavljal, da bi moral biti. Tako, kot so nekdaj pisali canovaccie - scenarije commedie, tako kot so pisali Shakespeare, Molière in drugi dramski pisci. Medtem ko so na odru potekale vaje že napisanih prizorov, je pisec v svoji 'čumnati', nekje blizu odra, ustvarjal nov prizor.”

Iztok Mlakar bo v uprizoritvi seveda tudi igral (in pel), nastopil bo v vlogi starega mafijaša Baptista Minole, zagovornika tradicionalističnega patriarhalnega življenja, ki v bližino svojih treh hčera ne spusti nobenega moškega. Bianca (Tjaša Hrovat) najbolj hrepeni po možitvi, Chiara (Urška Taufer) bi čimprej rada prišla do očetovega denarja in je pripravljena vzeti za moža tistega, ki bi ji očeta pomagal spraviti s sveta, Katarina (Patrizia Jurinčič Finžgar) pa ne želi, da bi katera koli od njih doživela takšno zakonsko usodo kot njihova pokojna mati, ki je ob možu tiho in ponižno trpela, zato se odločno postavlja za pravice žensk.

Čeprav se starega mafijaša vsi na smrt bojijo, se okoli hiše začno vrteti mladi moški z različnimi nameni (Žiga Udir, Rok Matek, Matija Rupel, Luka Cimprič) - jim bo uspelo doseči, kar si želijo, oziroma kar jim je bilo naročeno?

Igralce bo pri ustvarjanju glasbeno gledališkega doživetja v živo spremljal instrumentalni trio (Matjaž Švagelj, David Šuligoj in Roman Kobal).

In kaj pomeni Tutošomato?

V bogatem gledališkem listu, v katerem je natisnjeno tudi besedilo igre, enigmatični naslov poskuša v svojem dnevniškem zapisu pojasniti Marko Sosič: “Beseda Tutošomato je verjetno gledalcu iz osrednje Slovenije neznanka, pomislim, a nič ne de, si rečem, saj Iztokovih izrazov, kot na primer štrace, škovace, kapelon, špinel, štroncade in žvaniment tudi verjetno niso takoj razumeli, pa to ni v ničemer oviralo dojemanja njegovih burk, komedij in pesmi ter njihove uspešnosti pri gledalcih, nasprotno, ravno bogastvo primorskega narečja, kontaminiranega z italijanščino ter v kombinaciji s knjižnim jezikom je Mlakarjevim in Tauferjevim stvaritvam vselej odprlo široko polje gledalčevega večplastnega užitka, poslušalcem Mlakarjevih balad pa ravno tako.

Tutošomato bi lahko prevedli v 'vse v vsem' ali konec koncev, ali ... še in še bi lahko prevajali 'poslovenjeni' italijanski izraz tutto sommato v slovenski knjižni jezik, toda nikoli ne bi dosegli tega skrivnostnega in zabavnega učinka, ki ga prinaša original z dodano strešico, črko manj in povezavo v eno samo besedo, saj odzvanja kot izraz, že od nekdaj ukoreninjen v slovensko primorsko govorno kulturo, ki se v Mlakarjevi pisavi nemalokrat oplaja tudi z italijansko gledališko tradicijo commedie dell'arte.”


Najbolj brano