Kadar izza maske zadihaš umetnost

“tako se dan prevesi za hip obvisi”, je le nekaj besed iz uvodne pesmi če čaj nato Anje Zag Golob, ki za silo orišejo občutenje koncertne ure, kakršno sta v ponedeljek pričarala pesnica ter skladatelj in glasbenik Drago Ivanuša v koprski dvorani sv. Frančiška.

KOPER > Preplet poezije in glasbe, kot so ga napovedali prireditelji, se je izkazal za pravi koncert. V izpiljeni dramaturgiji so se njene pesmi iz četrte, s kritiškim sitom nagrajene zbirke predolgega naslova za naš prostor (začne se z da ne da ne bo več prišla ...) družile z njegovo avtorsko glasbo.

Občinstvo, po dolgem času povabljeno na izjemen dogodek, so vrhunci tako osupnili kakor navdušili, zlasti Ivanuševo sočasno in mestoma hudomušno igranje klavirja in teremina ter pesničino ritmično, poudarjeno interpretiranje, ki mu le še korak manjka do prave melodije. Posebej ganljiva je bila sklepna kaj rabiš? nedavno preminule avantgardne avstrijske pisateljice Friederike Maroecker, ki prevprašuje, kaj res potrebujemo.

Izza mask se je zdelo, da je občinstvo, kakih 40 duš, potrebovalo prav tisto uro dihanja svobode, upora splošnemu pobebavljenju in vere v umetnost - tako ustvarjalcev kot prirediteljev iz Librisa, osrednje knjižnice in koprskega ZMKT.

---