Je napočil čas za učenje narečja v šoli?

Narečje, življenje in hišna imena v treh istrskih krajih je naslov nove knjige dialektologinje dr. Suzane Todorović, ki je že njena 14. v zbirki knjig o istrskih narečjih in ohranjanju kulturne dediščine, skoraj praviloma izdane pri koprski založbi Libris. Je pa obenem prva tovrstna študija, ki preučuje hišna imena v Istri.

O knjigi so na Mudi spregovorili:  (z leve) Šaredinka Željka Ivančič, 
Pomjanka Zvezdana Viler, avtorica dr. Suzana Todorović, založnica  
Ingrid Celestina, urednica in recenzentka dr. Tjaša Jakop in 
Bertošan  Guido Bertok. Foto: Maja Pertič Gombač
O knjigi so na Mudi spregovorili: (z leve) Šaredinka Željka Ivančič, Pomjanka Zvezdana Viler, avtorica dr. Suzana Todorović, založnica Ingrid Celestina, urednica in recenzentka dr. Tjaša Jakop in Bertošan Guido Bertok. Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER > Včeraj so knjigo Suzane Todorović Narečje, življenje in hišna imena v treh istrskih krajih, ki je vsebino dobivala v Šaredu nad Izolo, v Pomjanu (ne na Pomjanu, so opozorili!) in v Bertokih, predstavili na Prešernovem trgu v Kopru oziroma na Mudi, kjer domuje Librisova knjigarna in kamor pravkar vabijo Dnevi slovenske knjige s Sejmom na zraku. Na lepo obiskanem dogodku so o pomenu ohranjanja in posodabljanja narečij, predvsem pa o prvi raziskavi hišnih imen v Istri - ta so še bolj ogrožena kakor narečje, ugotavlja Suzana Todorović - poleg avtorice spregovorili soustvarjalci: založnica Ingrid Celestina, ki je vešče tkala niti dogodka, urednica in ena od dveh recenzentk Tjaša Jakop (druga je Martina Ožbot Currie) ter, kot je bilo slišati na predstavitvi, najdragocenejši sodelavci, narečni govorci, brez katerih tovrstne raziskave ne bi obrodile plodov - Šaredinka Željka Ivančič, Pomjanka Zvezdana Viler in Bertošan Guido Bertok.

Dr. Suzana Todorović (foto: Maja Pertič Gombač)

Neumorna Suzana Todorović se je po zadnjih raziskavah istro-beneškega narečja v Istri tokrat lotila treh slovenskih narečnih govorov in na koncu spomnila, da je šlo slovensko istrsko narečje skozi marsikatero težko obdobje; ne le fašizem, tudi povojni čas mu ni bil naklonjen, saj so bili narečni govorci marsikdaj v šolah zasmehovani, narečje pa so skušali izriniti s knjižno slovenščino.

Zadnja desetletja smo v fazi nekakšnega hrepenenja, ohranjanja, a je stanje precej kritično, tako da so tovrstne raziskave še kako dragocene, so soglašali vsi trije domačini, hvaležni, da je njihov govor rešen pred pozabo. Bertok pa je celo opozoril, da je morda prišel čas za učenje lokalnih narečij v šolah.


Najbolj brano