Igralca bosta tudi pela

Drevi ob 20.30 bo na predpremieri in jutri ob enaki uri še na premieri v mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča Trst zaživela nova uprizoritev Zadnjih pet let, prvi muzikal v zgodovini tega teatra.

TRST > V več kot stoletni zgodovini je sicer tržaški teater že sodeloval pri gledališko-glasbenih predstavah, večkrat smo na njegovem odru gledali tudi dramske igre z izvirnimi songi, tokrat pa bo v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma premiera pravega muzikala anglosaškega formata. Zadnjih pet let (The Last Five Years) Jasona Roberta Browna je sicer komorni muzikal, ki ne potrebuje spektakularnega aparata, bleščeče scene in luči, ampak stavi na intimno igro ter pevske in igralske sposobnosti dveh protagonistov: mlada igralka in pevka Cathy (Patrizia Jurinčič Finžgar) išče slavo, Jamie (Danijel Malalan) pa je obetaven in samozavesten pisatelj. Naslovnih zadnjih pet let so leta njunega (propadlega) ljubezenskega razmerja ...

Neuresničena in nepotešena

Kot je pojasnila Rossana Paliaga, so v tržaškem teatru ponosni, da z novo domačo produkcijo, ki nastaja v sodelovanju z Glasbeno matico in s Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica, vrednotijo domače talente mlajše generacije: oba protagonista predstave in njena glasbena vodja (Andrejka Možina) so Tržačani, medtem ko režijo podpisuje Goričanka Jasmin Kovic. Vsi so se tokrat prvič spoprijeli s pravim muzikalom, kot je opozorila režiserka, pa se je izbira komornega muzikala izkazala za dobro. Gre namreč za predstavo, ki sicer sloni na glasbi in petju, omogoča pa tudi poglobljeno dramsko igro in neposreden stik z občinstvom. “O muzikalu morda nekoliko klišejsko menimo, da je površinski in preveč bleščeč, tudi velike svetovne produkcije pa se vse bolj poglabljajo v igro, pomislimo samo na muzikal La La Land, v katerem je glavno vlogo odigrala Emma Stone,” je spomnila režiserka, ki se je v zadnjih letih posvečala zlasti študiju operne režije.

Da ne gre “samo za ukvarjanje s petjem ali z igro”, čeprav je 90 minut neprekinjenega nastopanja velik pevski in igralski izziv, je prepričana tudi Patrizia Jurinčič Finžgar, sicer članica novogoriškega gledališča. Cathy je po njeni oceni nesamozavestno in nezadovoljno dekle, saj ji kariera ne uspeva, kot bi želela. Neuresničene ambicije in nepotešenosti pa kajpak zamajejo tudi ljubezensko razmerje. Cathy nam zgodbo pripoveduje s konca, ko sta se s partnerjem že razšla, Jamie pa od začetka.

Dramaturgija predstave dejansko omogoča, da gledalci na lastne oči vidijo, kaj ne gre; Patrizia Jurinčič Finžgar je to opredelila kot stanje osamljenosti v dvoje: “Najbrž ni naključje, da njena zgodba poteka od trenutka, ko se njuna zgodba zaključi, do trenutka, ko se spoznata. Mislim namreč, da mora Cathy predelati to zgodbo, če želi funkcionirati v katerikoli drugi zvezi. In pravzaprav tudi sama s sabo.”

Vse zapojeta

Danijel Malalan, ki je vešč petja na odru, saj prej prešteje predstave, v katerih ni pel, kakor tiste, v katerih poje, je pohvalil delo prevajalca Janeza Usenika. Na odru skorajda ni dialogov, protagonista vse zapojeta, zato mora biti prevod tako vsebinsko kot metrično učinkovit. Prava dodana vrednost predstave pa je glasba v živo. Glasbena vodja projekta Andrejka Možina, ki jo na odru izvaja v družbi petih instrumentalistov, pravi, da so songi, skozi katere spoznavamo Zadnjih pet let, res za vse okuse, od valčka do balade, latina, rocka, in prav to je recept uspešnih muzikalov. Glasbeniki se lahko prepustijo tudi bolj džezovskim priredbam, neobičajna glasbena zasedba (violončelo, violina, klavir, kitara in bas kitara) pa ustvarja intimno vzdušje. K temu težijo tudi kostumi in scena Giulie Bellè.

Ponovitve predstave se bodo v Trstu vrstile do 24. februarja, 18. februarja pa se bo muzikal oglasil na odru goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž. Kdor se bo za ogled odločil 14. februarja, bo za ceno ene vstopnice prejel dve - Valentinova ponudba ne velja samo za zaljubljence, temveč “za vse, ki se imajo radi”.  

---