Tragedija apokaliptičnih razsežnosti

Letos mineva 25 let od tragedije v teksaškem mestecu Waco, kjer je v eni od najbolj spodletelih akcij ameriških oblasti na domačih tleh v ognjenih zubljih umrlo več kot 70 pripadnikov sekte Branch Davidians. Brata John Erick in Drew Dowdle, ki sta bila tedaj srednješolca, sta se 25 let po “apokalipsi” v Wacu lotila rekonstrukcije dogajanja in nastala je šestdelna televizijska serija s Taylorjem Kitschem in Michaelom Shannonom v glavnih vlogah.

David Koresh (levo) in Taylor Kitsch po preobrazbi.
David Koresh (levo) in Taylor Kitsch po preobrazbi.  

Vodenje sekte Branch Davidians, ki je ločina adventistične cerkve in je verjela v prihod apokalipse, je konec 80. let prevzel karizmatični David Koresh (1959). Ta je s svojimi člani živel v samozadostni stanovanjski skupnosti Mount Carmel v Wacu, kjer je vladala poligamija, a ta je veljala samo zanj. Navkljub temu, da so bili med člani sekte številni zakonci, je spolne odnose z ženskami lahko imel samo Koresh, večina otrok, ki je živela v Wacu, so bili tako večinoma njegovi potomci.

Njegova prva uradna žena je bila Rachel Jones, s katero je imel tri otroke, z njeno sestro Michelle pa naj bi imel spolne odnose že tedaj, ko je imela 12 let. Spolno zlorabo mladoletnice, ki mu je tudi rodila otroka, sta “požegnala” njuna starša, ki sta bila med vidnejšimi člani omenjene verske skupnosti. Koresh sicer ni nikoli pristal na zatožni klopi zaradi spolnih zlorab in vsaj sodeč po najnovejši televizijski mini seriji je med svojimi verniki užival precej zaupanja.

Brata Dowdle sta se pri snovanju serije oprla na knjigo enega od redkih preživelih v masakru leta 1993, Davida Thibodeaua, ki je osvetlil dogajanje znotraj verske skupnosti med 51-dnevnim obleganjem Mount Carmela, ter glavnim tedanjim pogajalcem FBI Garyjem Noesnerjem, ki je v svoji knjigi opisal številne zmote tedanjih glavnih akterjev operacije v Wacu.

Kdo je začel streljati?

28. februarja 1993 so pripadniki ameriškega zveznega urada za alkohol, tobak in orožje obkolili stanovanjski kompleks davidijcev. Razlog? Sumili so, da imajo pripadniki sekte večje količine orožja in želeli so jih razorožiti, da ne bi prišlo do morebitne tragedije v verski skupnosti. Še danes sicer ni jasno, kdo je začel prvi streljati, toda že prvi dan so življenje izgubili štirje agenti zveznega urada (16 jih je bilo ranjenih), medtem ko je bilo med davidijci šest žrtev. Na tej točki se začne živčna vojna, ki je trajala kar 51 dni. Ker je omenjeni urad hudo zamočil, se je v dogajanje vpletel še FBI, ki je na teren poslal svojega najbolj izkušenega pogajalca Garyja Noesnerja (odlični Michael Shannon), ki je s Koreshem (zelo shujšani in dokaj prepričljivi Taylor Kitsch) in njegovimi najbližjimi podaniki uspel ustvariti tanko linijo zaupanja.

A ves njegov trud je zaradi vse večjega političnega in medijskega pritiska ter strahu pred (še enim) množičnim samomorom šel v nič. Pripadniki sekte po seriji sodeč sicer niso imeli nikakršnega namena storiti množičnega samomora, zelo pa jih je razkurilo, da je bila njihova skupnost v medijih prikazana popolnoma izkrivljeno - kot skupina verskih blaznežev, ki je prepredena s spolnimi zlorabami. Zato naj bi toliko časa odlašali s predajo, vztrajali naj bi, dokler ne bi bilo njihovo sporočilo v javnosti pravilno razumljeno.

“Koresh ni bil Manson”

Avtorja serije tako ubereta precej drugačen pristop do filmskih upodobitev verskih voditeljev. Koresha sta prikazala kot toplo, razumevajočo in ne izključujočo osebo, ki pa je vseeno izgubila stik z resničnostjo. “David Koresh ni bil Charles Manson. Bil je zlorabljeni otrok, njegova mati ga je rodila pri 14 letih in okoli sebe je zgradil ta bizarni svet, da ne bi bil nikoli več sam,” je o svojem videnju Koresha povedal John Dewdle. A serija ima poleg dokaj apologetske drže do Koresha še eno hibo, preveč poudarjeno in idealizirano vlogo Davida Thibodeauja, sicer avtorja knjige, na kateri deloma sloni serija.

K sreči ima serija še drugo plat - Noesnerjeve spomine -, kjer zelo jasno prikaže igre moči in živcev med akterji oblasti, ki so 19. aprila privedle do “apokalipse” v Wacu. Poleg tega pa prikaže tudi kup ameriških nečednosti, za katere se je zdelo, da so ustaljena praksa samo na njihovih “osvajalskih pohodih” v državah, kjer bojda sejejo demokracijo. Ne, mučilne tehnike in neupravičeno uporabo sile so izvajali tudi na ameriških tleh in nad svojimi državljani.


Najbolj brano