Strah je najnevarnejši “virus”, tudi v filmih

Že januarja, ko se je koronavirus iz Kitajske začel širiti po Južni Koreji, je Kužna nevarnost Stevena Soderbergha iz leta 2011 bila najbolj prenesen film v Južni Koreji, nedavno pa se je zgodba ponovila tudi v ZDA, kjer so številni “torrenti” zabeležili velik poskok prenosov Soderberghovega filma, v svoji videoteki pa sta ga med drugimi uvrstila tudi Amazon in iTunes. Katere filmske klasike o epidemijah pa si še velja ogledati?

Kužna nevarnost Stevena Soderbergha po devetih letih od nastanka doživlja renesanso.
Kužna nevarnost Stevena Soderbergha po devetih letih od nastanka doživlja renesanso. 

V Kužni nevarnosti Steven Soderbergh precej nazorno prikaže, kako se virus običajno širi, povlečemo pa lahko nekatere vzporednice s širitvijo koronavirusa iz Kitajske.

Gwyneth Paltrow v vlogi Beth Emhoff je po vrnitvi s poslovnega potovanja v Hong Kongu skočila čez plot z bivšim ljubimcem, čez dva dni pa je umrla zaradi neznanega virusa. V Chicagu v nekaj dneh razglasijo karanteno in kmalu se začnejo socialni nemiri, povezani s strahom in paniko. S scenaristom Scottom Z. Burnsom sta navdih za zgodbo dobila v širitvi sarsa leta 2003 in pandemiji gripe leta 2009, njun virus pa se je podobno kot koronavirus razširil z živali na človeka. Scenarist je nedavno za ameriške medije sicer povedal, da so podobnosti med njihovo okužbo in koronavirusom naključne in nepomembne. “Pomembnejši in točnejši je odziv družbe in širjenje strahu ter domino efekt, ki ga ta strah povzroči. Ta vidik se je izkazal za točnega,” je povedal. Ne gre se torej čuditi, da so gledalci najbolj pograbili po tem filmu, v katerem je še precej zvezdniških igralcev. Poleg Gwyneth Paltrow v glavnih vlogah spremljamo še Matta Damona, Judea Lawa, Kate Winslet, Marion Cottilard …

Strašljivi Pandemic

Kužna nevarnost je bila sicer na voljo tudi na Netflixu, a so jo nato umaknili iz svoje ponudbe in lansirali izvirno dokumentarno serijo Pandemic, ki obravnava še kako aktualno vprašanje, in sicer kako zajeziti izbruh epidemije.

Netflixova dokumentarna nadaljevanka Pandemic

V dokumentarni nadaljevanki spremljamo delo različnih strokovnjakov na področju virusov, ki že v prvem delu večkrat poudarijo, da je nova epidemija tik pred vrati. In še kako prav so imeli. Ko so na Netflixu začeli s predvajanjem Pandemica, se je koronavirus že razmahnil po svetu. Daleč največ upanja v Pandemicu vzbujata dva znanstvenika, ki si z ekipo sodelavcev prizadevata čim prej ustvariti učinkovito cepivo za različne vrste gripe in ga brezplačno ponuditi prebivalcem v najbolj ogroženih državah. Njun projekt seveda ni zanimiv za farmacevtske velikane, a kot kaže, sta na svojo stran pridobila Billa Gatesa in eno od njegovih fundacij, ki bo financirala raziskave za razvoj cepiva. Avtorji serije uvodoma sicer povlečejo še številne vzporednice s špansko kugo, ki se je po koncu prve svetovne vojne neznansko hitro širila predvsem zaradi vračanja vojakov s front. Španska kuga je zahtevala več žrtev kot prva in druga svetovna vojna skupaj, in sicer najmanj 50 milijonov ljudi. Gre za zelo zaskrbljujoč podatek, glede na to, da pred približno 100 leti svet še zdaleč ni bil tako prepreden z različnimi prometnimi povezavami in svetovno prebivalstvo še zdaleč ni bilo tako mobilno, kot je danes. Predvsem pa je bilo prebivalcev bistveno manj (1,8 milijarde tedaj, medtem ko nas je danes že sedem milijard).

Max von Sydow v času kuge

A sedma umetnost ponuja še veliko več variacij na to temo. V iskanju kultnih filmskih klasik o širitvi virusov in drugih hudih bolezni se lahko ozremo tudi dlje v preteklost, natančneje v leto 1957, ko je nastala mojstrovina Sedmi pečat Ingmarja Bergmana, v glavni vlogi pa je nedavno preminuli Max von Sydow. Slednji je upodobil viteza, ki se s svojim oprodo po križarskih vojnah v 14. stoletju, v katerih sta izgubila vero, vračata v rodno deželo, ki pa ji je zavladala črna smrt oziroma kuga. Gre za filmsko klasiko, ki v ospredje postavlja teološka vprašanja in večno dihotomijo med vero in dvomom, prepredena pa je s številnimi črno-humornimi momenti.

Kultni filmski prizor iz Sedmega pečata - vitez (Max von Sydow desno) igra šah s smrtjo (Bengt Ekerot).

Od starejših, toda žanrskih del velja omeniti novelo Richarda Mathesona Jaz sem legenda iz leta 1957, ki je doslej dočakala kar tri med seboj zelo različne filmske priredbe. Prvo že leta 1964 z Zadnjim človekom na Zemlji v režiji Ubalda Ragoneja in Sidneyja Salkowa, drugo leta 1971 s filmom Omega Man v režiji Borisa Sagala, ki je glavno vlogo zaupal Charltonu Hestonu, in zadnjo leta 2007 Jaz sem legenda z Willom Smithom v glavni vlogi, ki pa je skupek številnih klišejev iz konvencionalnih postapokaliptičnih filmov.

Jugoslovanska “virusna klasika” Variola vera

V žanru postapokaliptičnih filmov, kjer svet opustošijo nepoznane bolezni in virusi, med novejšimi izdelki izstopajo predvsem 28 dni pozneje Dannyja Boyla z izvrstnim Cillianom Murphyjem v glavni vlogi, 12 opic Terryja Gilliama in Izbruh v režiji Wolfganga Petersena. Prav Izbruh se največkrat omenja poleg Soderberghove Kužne nevarnosti, deloma tudi zato, ker v Izbruhu v glavnih vlogah prav tako srečamo številne izvrstne igralce, kot so na primer Morgan Freeman, Dustin Hoffman, Kevin Spacey.

Variola vera

Nenazadnje velja spomniti, da tudi jugoslovanski film premore “virusno klasiko”, in sicer Variolo vero iz leta 1982 z Radem Šerbedžijo v glavni vlogi, pod režijo pa se podpisuje Goran Marković. Zgodba črpa iz resničnih dogodkov - epidemije črnih koz leta 1972 in panike, ki je zavladala v Beogradu. A Marković je idejo za film dobil že kot študent, ko ga je obsedala želja, da bi posnel film po Kugi Alberta Camusa. Ker ni dobil denarja za filmsko priredbo Kuge, je deset let po zadnjem izbruhu črnih koz v Evropi posnel Variolo vero, ki je mešanica filma katastrofe in grozljivke.


Najbolj brano