“Skesanci” iz Silicijeve doline skušajo rešiti, kar se da

Jeff Orlowsky, ki je nase opozoril z dokumentarcema o podnebnih spremembah (Chasing Ice in Chasing Coral), se je v svojem najnovejšem delu Social Dilemma posvetil družbenim omrežjem in njihovemu (ne)vidnemu vplivu na vedênje posameznikov. Dokumentarec, v katerem so sodelovali številni zelo zaskrbljeni in “skesani” programerski magi iz Googla, Facebooka, Twitterja, Instagrama, Pinteresta, je trenutno med najbolj gledanimi vsebinami na Netflixu.

Tristan Harris, tako imenovana vest Silicijeve doline, zadnja leta 
vodi Center za humane tehnologije in se bori proti zlorabam na 
spletu.
Tristan Harris, tako imenovana vest Silicijeve doline, zadnja leta vodi Center za humane tehnologije in se bori proti zlorabam na spletu. 

V dokumentarcu je Jeff Orlowsky največ časa odmeril tako imenovani vesti Silicijeve doline Tristanu Harrisu, nekdanjemu oblikovalcu Googla, ki je že leta 2013 svoje nadrejene in kolege opozarjal na številne etično sporne prakse, in sicer da ustvarjajo vsebine, ki so precej zasvojljive za posameznika, ter na zgrešenost zbiranja številnih podatkov, ki se jih nato prodaja najboljšemu ponudniku.

Oblikovalci vedênja

Programerji danes namreč nimajo le naloge oblikovati uporabniku prijazno in seveda tržno zanimivo platformo, ampak predvsem izoblikovati take tehnološke rešitve, ki bodo daljnosežno vplivale na vedênje uporabnikov in bodo predvsem v prid oglaševalcem.

V dokumentarcu tako velikokrat slišimo, da so uporabniki produkt, programerji pa oblikovalci vedênja posameznikov. Z vse bolj dodelanimi algoritmi so številne tehnološke družbe vse bolj “uspešne” v predvidevanju, kako se bo posameznik odzval na posamezni “dražljaj”, oziroma še več, lahko bi dejali, da kar vodijo njegovo vedênje. Prav zato je v dokumentarcu velik poudarek na algoritmih. Da bi Orlowsky čim bolj preprosto in šablonsko predstavil njihovo delovanje, v film vključi tudi igrani del, kjer spremlja vsakdanje življenje povprečne ameriške družine, še posebej pa najstniškega sina, ki postane vse bolj odvisen od telefona in družbenih omrežij. Za predstavitev ozadja delovanja algoritmov je Orlowsky izbral odličnega igralca Vincenta Kartheiserja, najbolj znanega po vlogi Peta Campbella v Oglaševalcih, ki plastično prikaže, kako je algoritem najstnika prikoval na telefon in mu povsem zameglil dojemanje sveta okrog njega. Poglavitna naloga algoritmov je sicer ta, da čim dlje zadržijo pozornost uporabnika in ga spodbujajo k čim večjemu udejstvovanju (engagementu) na družbenih omrežjih.

V dokumentarcu sicer sodelujejo še nekdanji direktor monetizacije Facebooka Tim Kendall, Justin Rosenstein, ki je delal pri Googlu, nato ga je pot popeljala do Facebooka, kjer je sodeloval pri razvoju slovitega gumba za všečkanje, Bailey Richardson, ki je sodelovala v zgodnjem razvoju Instagrama ... Najbolj grozljiv podatek v dokumentarcu, ki zelo skrbi tudi omenjene govoreče glave v filmu, je ta, da so algoritmi tehnološkim velikanom povsem ušli izpod nadzora in da ti živijo svoje neodvisno umetno življenje ...

Razločiti zrnje od plev

Na spletu so se zvrstili številni zapisi, da si je marsikdo po ogledu filma želel zalučati svoj telefon v koš za smeti ali pa se odjaviti iz vseh družbenih omrežij. Če niste med temi, pa bo dokumentarec nedvomno sprožil vsaj razmislek o tem, kako pametno uporabljati družbena omrežja, ne da bi nasedli algoritemskim vabam.

Kako se lahko vsaj deloma upremo temu nadzoru? V dokumentarcu so velikokrat omenili, da je prvi in osnovni korak, da ukinemo vsa obvestila (notifications), nikakor ne klikamo na predlagane objave na Facebooku in Instagramu (suggested posts), na Twitterju pa pri objavah označimo, da se nam te zvrstijo v kronološkem vrstnem redu, ne pa po vplivnežih ...

Predvsem, in tega v dokumentarcu ne omenjajo, je treba graditi na medijski pismenosti in splošni razgledanosti, kjer bo vsak uporabnik z nekaj kritične distance sposoben razločiti zrnje od plev in ne bo nasedal manipulacijam algoritmov. V dokumentarcu Orlowsky sicer ne omenja niti nekaterih izboljšav Facebooka, s katerimi so želeli zmanjšati možnost zlorab pri širjenju lažnih informacij in sovražnega govora. Facebook pa se je pred kratkim odzval na navedbe v dokumentarcu in ga označil za senzacionalističnega ter mu očital, da ga krivi za težave, ki so obstajale v družbi že pred rojstvom Facebooka.

O tem, kako je bil Facebook zaradi zatiskanja oči vodilnih, ki jih je vodil profit, zlorabljen pri brexitu in ameriških predsedniških volitvah leta 2016, lahko več izveste v še enem Netflixovem dokumentarcu The Great Hack, ki se je usmeril na afero z družbo Cambridge Analytica in njeno nepooblaščeno analizo podatkov uporabnikov Facebooka. Na drugem programu slovenske nacionalke pa je bil v torek na sporedu zadnji del odlične dokumentarne serije Povezani svet, v katerem med drugim izvemo, da so Facebook in preostala zahodna omrežja amaterji v primerjavi s kitajskimi, kjer vlada pravcati tehnototalitarizem, o katerem si nista drznila sanjati niti George Orwell ali pa Aldous Huxley.


Najbolj brano