Simpatična lekcija iz pandemičnega filma

Netflix je poletno televizijsko mrtvilo zapolnil z ležerno mladinsko postapokaliptično nadaljevanko Sweet Tooth, v kateri bi utegnili precej uživati oboževalci največjega Netflixovega hita Stranger Things, ki so dve sezoni dočakali in “požrli” prav v poletnem času.

Premiera težko pričakovane četrte sezone Stranger Things se tudi zaradi pandemije novega koronavirusa vse bolj zamika v naslednje leto, kot odlično poletno “predogrevanje” pa je od začetka junija na Netflixu na ogled osemdelna fantazijska pustolovščina Sweet Tooth, ki ponudi nekaj razmisleka tudi o aktualni pandemiji in resničnih vrednotah, za katere se velja boriti.

Po izolaciji v izrojeni svet

V glavni vlogi spremljamo mladega Gusa, hibrida med človekom in jelenom, ki se po smrti očeta odpravi v svet iskat svojo mamo. Gus je namreč z očetom devet let preživel v izolaciji, v ograjeni zeleni oazi znotraj parka Yellowstone, daleč stran od izrojenega sveta, ki ga je popolnoma spremenil neznani virus, poimenovan samo Bolezen. Ta je pokosil dobršen del svetovne populacije, v približno enakem času, kot se je pojavil, pa so se začeli rojevati samo otroci z živalskimi značilnostmi. Toda njihova ljubkost in nebogljenost jim nista bila v nikakršno pomoč. Zaradi ključnega neodgovorjenega vprašanja, ki vseskozi visi v zraku, kaj je bilo prej, hibridi ali Bolezen, se posledično sproži še neizprosen lov za hibridi, saj so ljudje v njih videli grožnjo in morebiten vzrok za pandemijo.

Vzporedno spremljamo še zgodbo zdravnika Singha, ki okuženo ženo že od začetka pandemije oskrbuje z zdravilom, ki začasno preprečuje razvoj bolezni. Zdravilo je sicer plod raziskovanja dr. Bellove, ki je pred smrtjo svoja dognanja predala Singhu z željo, da najde dokončno zdravilo, njen naslednik pa ima številne moralne in etične zadržke s “senčno” stranjo njene raziskave. Počasi odkrivamo še nekaj humanih oaz sredi postapokaliptične Amerike, kjer prebivalci niso izgubili človeškega kompasa.

Križanec med Mad Maxom in Bambijem

Serija je predelava istoimenskega stripa, ki je izhajal od leta 2009, in je delo kanadskega avtorja Jeffa Lemireja, mnogi pa so ga označili za križanca med Mad Maxom in Bambijem. Veliko materiala (46 izdaj) je v osem konsistentnih delov strnil Jim Mickle, ki je najbolj znan po svojih delih na področju grozljivk (We Are What We Are, Stake Land). V Sweet Tooth, ker gre prvenstveno za delo namenjeno mlajši mladini, v njej pa bodo sicer uživali tudi starejši, ni skorajda sledu elementov grozljivke in je bolj lahkotna različica postapokaliptičnega, pandemičnega filma, ki veliko stavi tudi na osupljive pokrajine narave (snemanje je potekalo na Novi Zelandiji). Dediščina Mad Maxa je razvidna tudi v seriji, in sicer se najbolj očitno kaže skozi scenografijo, na primer prizori s tržnice. Mickle pa k sreči nikoli ne zaide v solzave, klišejske, visokoinzulinske vode, ampak nepretenciozno opozori na pomen bistvenih, plemenitih vrednot, kot so tovarištvo, družina in spoštovanje narave.

---