Seks, kokain in umetniški pogled

Od 14. maja je na Netflixu na ogled petdelna nadaljevanka o vzponu in zatonu zelo talentiranega modnega oblikovalca Halstona, ki ga je precej detajlno upodobil Ewan McGregor. Ta je iz nedodelanega scenarija poizkusil potegniti najboljše, preostali njegovi igralski kolegi, ki so odigrali kar nekaj vznemirljivih likov iz divjega obdobja ZDA 70. let, pa niso imeli možnosti več doprinesti k zgodbi.

Halston oziroma Roy Halston Frowick se je na svetovni modni zemljevid najprej zapisal z oblikovanjem ženskih klobukov. Izstrelila ga je Jackie Kennedy, ki je njegov klobuk nosila na moževi predsedniški inavguraciji leta 1961, pod “patronatom” Davida Mahoneyja pa je svoj posel v 70. letih zelo diverzificiral. Temu poslovnemu preboju je sledilo tudi divje obdobje slovitega newyorškega kluba Studio 54, ki ga je čisto posrkalo vase - beri kilogrami kokaina.

Netflixova ekipa Studia 54 na polaroidu z leve Elsa Peretti, Halston, Joe Eula in Victor Hugo

Če je Halston na začetku svoje profesionalne poti sicer imel precej odklonilen odnos do opiatov (zgovoren prizor z mladim Joelom Schumacherjem), je kasneje, ko je bil pod vse večjim kreativnim pritiskom, podlegel tej razvadi. Zaradi prekormernega uživanja kokaina in ljubosumnosti do njegovih najožjih sodelavcev, ki naj bi ga prekašali v ustvarjalnem smislu, vzpona Calvina Kleina in nekaj slabih poslovnih odločitev pa se je počasi začel njegov zaton, pod črto lahko razberemo v Netflixovi seriji. Ključ do vseh njegovih osebnostnih težav pa naj bi se skrival v otroštvu v zakotnem kraju v Indiani, kjer je odraščal z zelo nasilnim očetom in razumevajočo matero, ki je v svojem sinu videla potencial že od malih nog.

Neizkoriščen potencial biografije

Serija bi sicer nedvomno lahko imela boljši izkupiček. Ta temelji na biografiji Simply Halston Stevena Gainesa, ki je kot novinar, publicist, radijec in homoseksualec spremljal divji ustvarjalni zanos v 60. in 70. letih minulega stoletja in še kasneje, leta 1980 pa je med drugimi izdal tudi knjigo o zakulisnem dogajanju v kultnem Studiu 54, poimenovano The Club, ki je na noge dvignila tudi Halstona in njegovo druščino … V seriji tako srečamo kopico zelo zanimivih likov, ki so bili Halstonovi sodelavci in prijatelji ter člani njegovega “stalnega spremstva” v omenjenem klubu. Žal ima večina od njih obrobno vlogo “statistov” in veliko premalo doprinesejo k razumevanju glavnega lika. Še največ prostora je posvečenega zelo blizkemu, prijateljskemu odnosu, ki ga je Halston gojil z igralko in pevko Lizo Minelli (Krysta Rodriguez), presenetljivo pa je izpuščena nekdanja soproga Micka JaggerjaBianca Jagger, s katero ga je tudi vezalo dolgoletno prijateljstvo. Na področju njegovega ljubezenskega odnosa, na primer, sploh ni jasno, kdaj naj bi se skrhal odnos med prvim, pomembnejšim Halstonovim ljubezenskim partnerjem Edom Austinom (Sullivan Jones), ker se na sceni nenadoma pojavi drugi, Victor Hugo (Gian Franco Rodriguez). Tako o Edu kot o Victorju ne izvemo ničesar, razen, da sta oblikovalca vitrin. Zelo pomemben član Halstonove ekipe je bil tudi Joe Eula (David Pittu), ki je začel kot modni ilustrator, kasneje pa je bil deset let kreativni direktor Halstona, o katerem prav tako tavamo v temi … Zelo zapostavljen je tudi lik Else Peretti (Rebecca Dayan), ki je začela kot najljubši Halstonov model, kasneje pa je postala zelo priznana oblikovalka nakita … Skratka, gledalec dobi občutek, da so vsi omenjeni liki v seriji samo zato, da jih na neki točki Halston lahko odpiše.

Nedodelan scenarij, dobra scenografija in kostumografija

Avtor serije je sicer Sharr White, ki je bolj domač v broadwayskih, gledaliških vodah, izvršni producent, prekaljeni televizijski maček Ryan Murphy, je napisal scenarij za en del, White za še enega, v delo pa sta vključila še pet scenaristov, ki družno niso sestavili najbolj prepričljive celote. Če je scenarij najšibkejša točka, pa se je ekipa pričakovano zelo izkazala pri scenografiji in kostumografiji. Precej so se potrudili, da bi čim bolje poustvarili glamurozni sedež Halstona na Peti aveniji v New Yorku, prav tako so se zelo približali podobi elitnega stanovanja na Manhattnu, ki ga je preuredil modernistični arhitekt Paul Rudolph. Za piko na i je tu brezhibna oprava Halstona s pripadajočim parom očal, ki so bila eden od njegovih prepoznavnih simbolov. Ewan McGregor mu je v seriji dokaj podoben tudi fizično, ni se pa moral niti dosti truditi, da bi prikril svoj angleški akcent, saj je Halston govoril zelo uglajeno angleščino. Preden so mu ponudili vlogo, naj sicer sploh ne bi vedel, kdo je Halston, a je ne glede na to ustvaril kompleksen lik, ki se bori z lastnimi demoni iz otroštva in zagovarja umetniški pogled na oblikovanje znotraj podivjanega ameriškega kapitalizma, ki hoče vedno več in več. McGregor se je zelo potrudil, a žal mu ni uspelo zapolniti preveliko praznin, ki jih serija pusti pri gledalcu.

---