Pristna predelava knjižne uspešnice

Filmska predelava dobrega literarnega dela je vselej zelo občutljiva zadeva. Običajno kratko potegne prav filmska adaptacija, a v primeru televizijske predelave prve knjige mednarodne uspešnice Neapeljskega cikla Genialna prijateljica bodo bralci, čeprav prikrajšani za marsikateri detajl, vseeno uživali tudi v filmski različici.

Margherita Mazzucco (levo) kot Elena in Gaia Girace kot Lila sta se 
v Genialni prijateljici prvič preizkusili pred filmsko kamero.
Margherita Mazzucco (levo) kot Elena in Gaia Girace kot Lila sta se v Genialni prijateljici prvič preizkusili pred filmsko kamero. 

Malo več kot 300 strani dolgo knjigo je Elena Ferrante s soscenaristom Francescom Piccolom razdelila na osem delov, v katerih zajameta vse poglavitne etape iz Eleninega in Lilinega otroštva in mladosti.

Dekleti sta živeli povsem izolirano življenje v soseski, ki jo je bolj ali manj obvladoval “klan” Solarovih, ki so med vojno in takoj po njej obogateli z zelo oderuškimi obrestmi pri posojanju denarja. Za Eleno, hčer vratarja, in Lilo, hčer čevljarja, je bil v 50. in še 60. letih prejšnjega stoletja izlet v središče mesta ali odhod do morja izjemen dogodek. Revščina je bila vseprežemajoča in v ospredju družinskih odnosov je bilo golo preživetje. Nadaljevanje šolanja je bilo tako v domeni bogatih, mestnih otrok, tisti iz revnih sosesk so se po osnovni šoli skušali zaposliti in tako prispevati v obubožani družinski proračun. Prav šola pa vnese velik razdor med dekleti. Elenina učiteljica namreč uspe prepričati njene starše, da nadaljuje šolanje, staršev še bolj briljantne Lile pa ni uspela. Lila nato začne pomagati v očetovi čevljarski delavnici in bere obsesivno še naprej, vse dokler ne stopi na njeno pot Marcello Solara, ki si vbije v glavo, da se bo poročil z Lilo. Elena se še bolj oddalji od nje, saj se bo rešila utesnjujoče soseske z odhodom na študij v Piso.

Saveriu Costanzu kot režiserju in Eleni Ferrante kot predani soscenaristki, ki je bila zelo naklonjena televizijski predelavi, je v nadaljevanki uspelo ohraniti prvinskost knjige. Slednje se kaže predvsem skozi prepričljivo igro številnih neprofesionalnih igralcev in zelo sočen neapeljski dialekt, za katerega preostali Italijani potrebujejo podnapise, da bi ga popolnoma razumeli. Nič kaj prizanesljiva nista bila tudi v orisovanju nasilja, ki sta mu bili “mali ženski” že od otroštva priča v njuni revni soseski. Najpomembnejše dogodke, ki jih Ferrantejeva v knjigi sicer zelo obširno in slikovito opiše, v nadaljevanki navkljub časovni omejenosti z režiserjem zelo celostno zajameta. To velja predvsem za epizodi, naslovljeni Čevlji in Otok. Potrjeno je že snemanje druge sezone.


Najbolj brano