Potovanje v srce teme

Častilci popotniškega guruja Anthonyja Bourdaina so poleti dočakali prvi posthumni dokumentarec Roadrunner: A Film About Anthony Bourdain, v katerem se je režiser Morgan Neville skušal predvsem dokopati do odgovora, zakaj je Bourdain bil to, kar je bil.

Morgan Neville, ki je leta 2014 za dokumentarec 20 Feet From Stardom osvojil tudi oskarja, si je postavil nič kaj enostavno vprašanje. Sploh glede na precej turbulentno življenjsko pot, ki jo je prehodil Anthony Bourdain, in glede nenehnega boja z njegovimi notranjimi demoni, ki, kot kaže dokumentarec, mu pravzaprav nikoli niso dali miru.

“Vsak Američan mora videti posledice vojne. To je najmanj, kar lahko naredim - gledati svet z odprtimi očmi.”

Anthony Bourdain

Enkrat odvisnik, za vedno odvisnik

Neville je film sestavil kot kombinacijo arhivskih posnetkov in intervjujev z njegovimi bližnjimi sodelavci, prijatelji in bratom ter bivšo ženo, iz katerih lahko precej hitro razberemo, da je Bourdain bil zelo nemirna duša, ki je migrirala iz ene odvisnosti v drugo.

Njegovo mladost je poleg velike ljubezni do glasbe, literature in filma najprej zaznamovala huda odvisnost od heroina in kokaina. Ko se je zaposlil v znani newyorški restavraciji Les Halles, je dejal, da je bila rutina v kuhinji edina stvar, ki ga je ločila od kaosa. “Do vsega, kar se zgodi za temi vrati, sem sumničav,” je pravil. Pri 43 letih, ko je mislil, da je že vse dosegel, pa se je z izidom knjižne uspešnice Kitchen Confidential za Bourdaina začelo popolnoma novo življenje daleč stran od štedilnika. Ko je napovedal izid druge knjige Cook's Tour, sta ga producenta Lydia Tenaglia in njen mož Chris Collins uspela prepričati, da raje posnamejo popotniško, kulinarično oddajo in njegovo življenje se je popolnoma obrnilo na glavo, potovanja pa so postala nova odvisnost. Zanimivo, pred tem Bourdain sploh ni bil popotnik oziroma, kot v dokumentarcu ugotavljata Tenagliova in Collins, s katerima je ustvaril najverjetneje nekaj najboljših popotniških serij v zgodovini televizije (po Cook's Tour še No Reservations, The Layover in Parts Unknown), je prej potoval zgolj prek knjig in filmov.

Klavrn začetek na Japonskem, v Vietnamu razsvetljenje

Začetek njihovega sodelovanja sicer ni bil nič kaj obetaven. Prvi postanek je bila Japonska, kjer sta ugotovila, da imata opravka z nemogočim, vase zaprtim osebkom, ko pa so prispeli do naslednje etape - Vietnama, “domovine” ene od največjih filmskih mojstrovin vseh časov, Apokalipse zdaj, so se stvari obrnile v popolnoma novo smer. Omenjeni film je bil eden najljubših Bourdainovih filmov, Srce teme Josepha Conrada, ki je navdahnilo režiserja Francisa Forda Coppolo, pa eno njegovih najljubših čtiv. V Vietnamu se je tako “rodil” Bourdain, kot ga poznamo, kot tisti pronicljivi in kritični opazovalec okolice, ki si je podlago ustvaril predvsem v literaturi in filmu, besedo pa je velikokrat dal predvsem navadnim ljudem. “Vsak Američan mora videti posledice vojne. To je najmanj, kar lahko naredim - gledati svet z odprtimi očmi,” je dejal Bourdain na enem od svojih obiskov v Laosu, kjer so ZDA tudi pustile svojo sled. Hrana je bila le komercialni dodatek, ki je avtorjem serij omogočila lažje financiranje.

Njegova najljubša odvisnost je bila nedvomno družina, ki si jo je ustvaril s temperamentno Italijanko Ottavio Busia, sicer veliko navdušenko nad jiu-jitsujem, s katerim je bil nekaj časa obseden tudi Bourdain. V tistem času, ki ga je imel na voljo za svojo družino, je skušal zadostiti romantični fantazmi perfektnega očeta. Hčerki Ariane se je popolnoma posvetil, kuhal je kot obseden, s čimer je, kot je dejal, hotel zapolniti praznine, ko ga ni bilo doma.

Asia poslednja odvisnost?

A naporen delovnik (250 dni na leto je potoval) in vse večje obveznosti, ki jih je prinesla svetovna slava ter s tem povezano psihološko breme, so terjali svoj davek. Z ločitvijo je Bourdain izgubil svoj osrednji temelj. Kot velik perfekcionist (“največji greh je povprečnost”) se je začel zavedati, da popolnost ne obstaja in da je neprestano pehanje za tem brezplodno ... Italijanska igralka Asia Argento, njegova zadnja velika, “manična” ljubezen, pa je bila tudi njegova poslednja odvisnost.

V dokumentarcu sicer Argentova ne sodeluje, je pa Neville uporabil precej posnetkov iz zadnje sezone Parts Unknown, ki jo je snemal z njegovo stalno ekipo v Hong Kongu, pridružila pa sta se jim še Argentova kot režiserka in novi direktor fotografije, legendarni Christhopher Doyle (In The Mood For Love). Eden od stalnih članov ekipe je dejal, da je bilo to snemanje polno vzponov, a tudi padcev. Na primer, dolgoletnega snemalca Zacha Zamboneja je Bourdain hladnokrvno odslovil, ker se ni strinjal z enim od Argentinih predlogov. V tem času je Bourdaina obsedlo tudi gibanje #MeToo, saj je bila Argentova ena od glavnih obrazov te kampanje.

To obdobje pa je bilo predvsem pokazatelj, da se je Bourdain vse bolj zapiral vase in vse globlje tonil v depresijo ... Tankočutna, sramežljiva in občutljiva osebnost ni mogla biti imuna na vse krivice in trpljenje, ki jim je bil priča skozi svoje delo. Najhujše preizkušnje so ga dočakale v Libanonu, na Haitiju in “Conradovem” Kongu. Tu je bilo še njegovo zasebno življenje, ki je bilo v popolnem razsulu, toda, kot so dejali njegovi številni bližnji prijatelji v dokumentarcu, v njem je bila vedno tudi temna stran ... V noči s 7. na 8. junij 2018 pa je ta prevladala.

---