Na misiji nemogoče in po poteh Vojn zvezd

Po 36 letih so oboževalci filmske klasike 80. let Top Gun dobili suvereno in precej bolj poglobljeno nadaljevanje zgodbe, v kateri se še vedno svojeglavi in neprilagojeni Pete Mitchell - Maverick - bori z demoni preteklosti.

Če je bil prvi Top Gun glede narativnega vidika zelo šibak film, kjer so prizori iz vsakdanjega življenja pilotov služili zgolj kot obrobni dekor že takrat vrhunsko zrežiranim akcijskim prizorom v zraku (izjemni Tony Scott, ki se je žal poslovil leta 2012), nadaljevanje ponudi še več odlično zrežiranih akcijskih prizorov, precej bolj dodelano hollywoodsko napihnjeno zgodbo in veliko posrečenih sklicevanj na svojega predhodnika.

Številni pokloni predhodniku

Režiser Joseph Kosinski (Tron: legacy) pri referencah ne okoliši in se že z uvodno sekvenco priprav na polet letal z letalonosilke s prepoznavnim glasbenim ozadjem skladbe Top Gun Anthem pokloni prvemu Top Gunu. Maverick (ne več tako rosno mladi Tom Cruise, a s prepoznavnim izklesanim nasmehom), ki se v službo tudi pripelje s svojim starim kawasakijem in oblečen v staro, pilotsko jakno, po več kot 30 letih ni prebolel smrti svojega kopilota Goosa. Zaradi svojeglavosti in trme pa tudi ni napredoval in je še vedno stotnik, sicer zaposlen v raziskovalni ameriški vojaški bazi, kjer preizkuša najnovejša letala in nove meje … Ko ponovno prekrši ukaz nadrejenih, ga “kazensko” pošljejo na kraj zločina, na akademijo Top Gun, kjer ga čaka nova misija. Najboljše od najboljših ameriških pilotov mora izuriti za misijo nemogoče, med njegovimi učenci pa je tudi Goosov sin Bradley oziroma Rooster (odlični Miles Teller iz Ritma norosti, na primer). Tudi v tokratni ekipi se znajde “naslednik” Icemana (Val Kilmer), Hangman (Glen Powell), ki se na začetku petelini, med Bradleyjem in Maverickom pa privre na dan stara zamera in Maverick je še bolj pod pritiskom, da ne bi izgubil še ene drage osebe. Pričakovano Maverickovo pot preseka tudi lepotica, a ne Charlie (Kelly McGillis), temveč Penny (Jennifer Connelly), ki jo je v preteklosti večkrat pustil na cedilu.

Poleg tega, da je tokrat malce bolje razdelana travma Maverickovega življenja, je v njem še vedno veliko prepoznavnega sproščenega humorja in seveda z razvojem tehnologije je v nadaljevanju še večji poudarek na vratolomnih akcijskih prizorih.

Na trenutke zelo sentimentalen

Novi Top Gun je v primerjavi s predhodnikom, ki se diči tudi z (ne)hoteno poudarjenim homoerotičnim nabojem (zanimivo analizo ponudi Quentin Tarantino v filmu Spi z mano iz leta 1994), veliko bolj resen in je križanec med visokooktanskim akcionerjem ter polnokrvno dramo, vmes pa je posejan s precej posrečenimi humornimi dovtipi, ki razbijejo napetost. A mestoma je tudi zelo sentimentalen poklon prvemu Top Gunu, ki svoj vrhunec nedvomno doseže, ko se srečata Maverick in Iceman, ki je tako rekoč na smrtni postelji.

Precejšnja razlika s predhodnikom in eden od verjetnejših razlogov za njegovo “lesenost” je sicer tudi v tem, da je scenarij za prvi Top Gun precej prikrojila ameriška mornarica in je bil ta predvsem v promocijski funkciji novačenja bodočih kadrov za ameriško vojaško letalstvo … Ta misija je uspela: po letu 1986, ko je filmski fenomen Top Gun eksplodiral, so začele deževati prijave za ameriške vojaške pilote, kritiki pa so celoten film sicer precej raztrgali …

Misija nemogoče sreča Vojno zvezd

Kakor koli, Kosinski z ekipo je v nadaljevanju uporabil najboljše elemente osnovne zgodbe. Poleg tega, da je tokrat malce bolje razdelana travma Maverickovega življenja, je v njem še vedno veliko prepoznavnega sproščenega humorja in seveda z razvojem tehnologije je v nadaljevanju še večji poudarek na vratolomnih akcijskih prizorih, kjer se Tom Cruise znajde v Misiji nemogoče, ki sreča Vojno zvezd. Glavna naloga pilotov namreč zelo spominja na prvi film iz sage Vojne zvezd, kjer morajo piloti odporniškega gibanja, ki jih vodi izbrani pilot Luke Skywalker (Maverick), na podoben način - z letenjem po ozkih kanalih Zvezde smrti in natančnim bombardiranjem njenega reaktorja skozi prezračevalni jašek, medtem ko jih zasledujejo piloti Imperija v veliko zmogljivejših lovcih TIE - uničiti sovražnikovo infrastrukturo. Le da je v tem primeru Zvezdo smrti nadomestil obrat za bogatenje urana v neimenovani sovražni državi, presenetljivo nearabski.

Velja omeniti še glasbeno podlago, ki je eden od najboljših elementov prvega Top Guna (delo italijanskega maga elektronike Giorgia Moroderja in Toma Whitlocka, ki sta prejela vrsto priznanj, tudi oskarja za njuno avtorsko skladbo in megahit Take My Breath Away), in žal ne dosega naboja predhodnika, čeprav se mu tokratni kuratorji in ustvarjalci glasbene kulise Lady Gaga, Hans Zimmer, Lorne Balfe in Harold Faltermeyer nekajkrat pomenljivo poklonijo, na primer z uvodno skladbo Top Gun Anthem, Great Balls of Fire in kultno Danger Zone.

---