Neskončno poletje Mauryja Terryja

Ena od najnovejših in najbolj gledanih vsebin na Netflixu v Sloveniji je štiridelna dokumentarna serija Sons of Sam: A Descent into the Darkness, v kateri se je avtor Joshua Zeman zakopal v obsežno dokumentacijo raziskovalnega novinarja Mauryja Terryja. Ta se je 40 let ukvarjal s primerom serijskega morilca Davida Berkowitza in ni nikoli pristal na uradno policijsko verzijo, da je moril sam.

Od julija leta 1976 do avgusta naslednjega leta je Newyorčane terorizirala serija strelskih zločinov, ki so se zgodili sredi noči na odmaknjenih lokacijah, v avtomobilih, tarče pa so bile predvsem mlade ženske z dolgimi rjavimi lasmi in njihovi spremljevalci. V tem obdobju je umrlo šest oseb, ranjenih pa je bilo sedem. Na ulicah tedaj zelo nevarnega in s kriminalom prepredenega New Yorka je zavladal še dodaten strah.

V seriji med “postapokaliptičnimi” posnetki mesta in številnimi pričevanji prestrašenih mladenk, ki si niso upale v diskoteke in na druge zabave, zasledimo, na primer, tudi prizore iz frizerskih salonov, kjer so si mlade rjavolaske hitele spreminjati barvo in dolžino las. Panika je bila popolna in mediji so bili na preži.

Medijski pritisk in odločilno pismo

Newyorška policija, ki se je tedaj utapljala še v poplavi drugega kriminala, se je zaradi odmevnega, senzacionalističnega medijskega poročanja o zločinih znašla še pod dodatnim velikim pritiskom javnosti in je dolgo časa tavala v temi glede storilca. Predvsem New York Post in New York Daily News sta skorajda dnevno poročala o premikih v preiskavi brezbrižnih in okrutnih zločinov, ki so pretresali mesto.

Zelo odmevni sta bili tudi pismi, ki jih je domnevni morilec pisal policistu Josephu Borrelliju in tudi zelo znanemu newyorškemu kolumnistu in Pulitzerjevemu nagrajencu Jimmyju Breslinu. Pismo slednjemu je bilo objavljeno v New York Daily Newsu junija leta 1977, ki je tedaj zabeležil največjo dnevno naklado v zgodovini omenjenega časopisa. Prav to pismo pa je Terryju ponudilo nekaj odločilnih novih zornih kotov na zločine, ki so jih po njegovem mnenju policisti površno spregledali.

Ena od prvih skic morilca, ki je nastala na podlagi opisov očividcev, in zelo očitno ne spominja na Davida Berkowitza.

Nekaj pisem pa je Berkowitz poslal tudi Terryju in še dodatno prilil olje na ogenj njegovi teoriji, da zločinov ni izvedel sam. Temu so sicer pritrjevali še opisi preživelih žrtev in drugih očividcev, na podlagi katerih so nastali precej različni portreti iskanega morilca, niti ena od teh skic pa ni spominjala na Berkowitza.

Kako so ujeli Berkowitza?

Na začetku policisti sicer sploh niso pomislili, da imajo opravka s serijskim morilcem. To so ugotovili kasneje na podlagi balističnih preiskav, saj je bil pri vseh umorih uporabljen naboj kalibra 44, morilca pa se je v policijskih in medijskih krogih najprej prijel vzdevek 44 Caliber Killer, kasneje pa Son of Sam, ko je morilec na prizorišču enega od zločinov pustil pismo in ga podpisal s tem imenom.

Do Berkowitza so policisti sicer prišli naključno, in sicer na podlagi prijave ženske, ki ga je videla v bližini enega od krajev zločina, in kazni, ki je bila izdana na njegovo ime v okrožju, kjer se je zgodil umor. Brez sodnega naloga so nato vdrli v njegov avtomobil, kjer so našli ključni obremenilni dokaz - pištolo z naboji kalibra 44. Policistom se je zdelo, da imajo končno nekaj otipljivega v rokah, dokončno pa so si oddahnili, ko je Berkowitz z nasmeškom na obrazu priznal vse umore in za njih je bila zgodba končana. A ne za Mauryja Terryja.

Joshua Zeman je obdelal zajetno dokumentacijo raziskovalnega novinarja Mauryja Terryja, ki je umrl leta 2015, star 69 let, 40 let svojega življenja pa je posvetil preiskovanju zloglasnega newyorškega poletja 1976. Terry je v uradni policijski preiskavi videl preveč lukenj in nelogičnosti, sam pa se je znašel na življenjskem razpotju. Ko so se začeli umori, je Terry namreč bil zaposlen kot urednik internega časopisa računalniškega podjetja IBM in je iskal nove karierne izzive. Son of Sam je postal njegova obsesija, ki je svoj davek pustila tudi v njegovem zasebnem življenju.

Širša morilska satanistična zarota?

Njegove teorije o tem, da je bilo v določenih primerih nemogoče, da bi Berkowitz zločine izpeljal sam, so uživale precej kredibilnosti v javnosti, a newyorška policija je zatrla vse nadaljnje poizkuse preiskave. Precej iz trte izvite in brez dokazov pa so bile Terryjeve špekulacije o širši zaroti satanističnega kulta, ki naj bi imel svoje celice razpršene po ZDA, prišel pa je vse do povezav s Charlesom Mansonom.

Maury Terry je 40 let svojega življenja posvetil raziskovanju ozadja strelskih zločinov, ki so pretresali New York od julija leta 1976 do avgusta naslednjega leta.

Zeman je prva dva dela večinoma posvetil preiskavi zločinov v New Yorku, v preostalih dveh pa Terryjevih raziskavah okultizma, kjer se zelo očitno začne kazati njegova obsesija s primerom in zaključki, ki jih je želel potrditi. Eden od najbolj dragocenih delov dokumentarne serije so posnetki dveh intervjujev, ki jih je Terry opravil z zelo uglajenim in rahlo prestrašenim Berkowitzem v zaporu in kjer je precej razvidno, kako mu je Terry polagal določene zaključke v usta.

Serija sicer obravnava obdobje, ko je bila “satanistična panika” v ZDA na vrhuncu in na dnevnem redu številnih pogovornih oddaj, Maury Terry pa je bil eden najbolj izpostavljenih poznavalcev tega področja. Terry je očitno želel jahati na tem valu senzacionalizma okoli satanizma in s tem ohraniti zanimanje javnosti za primer Son of Sam, a marsikdaj si je povzročil škodo in zapadel v brezplodna obračunavanja na TV. Tako je Terry sčasoma izgubljal svojo kredibilnost v javnosti in je počasi utonil v pozabo, a, kot se izkaže na koncu, je v enem primeru imel vendarle prav.

---