Ne tako oddaljena in grozljiva prihodnost

Po eni najboljših distopičnih televizijskih serij zadnjih let Black Mirror so na Otoku poskrbeli za še eno odlično tovrstno dopolnitev. Šestdelna nadaljevanka Leta in leta naslovì številne aktualne problematike, v ospredju sta predvsem populistična politika in migracije, ki sta preslikani v ne tako oddaljeno, a grozljivo prihodnost.

Avtor Russel T. Davies je eno od najbolj perečih tragedij današnjega časa - migracije - izrisal skozi ljubezensko zgodbo homoseksualnega para, Britanca Dannyja Lyonsa in Ukrajinca Viktorja Goraje, ki je zaradi svoje istospolne usmerjenosti ogrožen v lastni državi in si skuša v Veliki Britaniji ustvariti ljubezensko gnezdo in dom.

Na drugi strani, v vse bolj poglabljajoči se politični, ekonomski in okoljski kataklizmi Velike Britanije, ima osrednjo vlogo populistična političarka Vivien Rook (odlična Emma Thompson), ki se je leta 2019 prvič skušala prebiti v britanski parlament, že na prvem soočenju pa je poskrbela za škandal in jasno pokazala (ne)daljnosežnost in brezbrižnost njene politike. “J*** se mi za Palestino,” se je glasil njen prvi stavek, ki je postal viralen, in nato populistično pristavila: “Bolj me skrbijo smeti na ulicah Velike Britanije. Ali vas ne?” Ne kaže se čuditi, da smo čez nekaj let v seriji priča že getoizaciji mest in pravcatim koncentracijskim taboriščem na angleških tleh, “nadgradnji” lažnih novic ...

Avtor serije vse prihajajoče katastrofe od leta 2019 dalje razdela skozi člane družine Lyons, za katero se sprva zdi, da je vzorčni primer družinske sloge, a številni težki dogodki družinske odnose postavijo na preizkušnjo. Poleg omenjenega Dannyja so tu še babica Muriel in njeni vnuki Rosie, Edith in Stephen z ženo Celeste ter štirje pravnuki. Med slednjimi ima osrednjo vlogo mlada Bethany, ki si želi postati transčlovek, ki ne bi bil več omejen s telesom, ampak bi se v popolnosti zlil z digitalnim svetom. Z njenim likom gre avtor serije v smer futurističnih tehnoloških scenarijev serije Black Mirror, na drugi strani pa z likom Rosie, ki živi v delavskem naselju, precej prizemljeno pokaže, zakaj ideje populistične političarke v določenih okoljih padejo na plodna tla. V seriji ima precej pomembno vlogo tudi Edith, ki je svoje življenje zapisala političnemu aktivizmu v številnih kriznih žariščih po svetu ... Presenetljivo je Edith sprva simpatizirala z Rookovo, ker je v njej bojda videla rušilko sistema, a ko sprevidi njeno dejansko monstruoznost (ta ni daleč od trumpovske politike), želi stvarem priti do dna, še posebej glede tako imenovanih izginulih.

---