Ena noč, en film in en odnos

Mladi ameriški režiser in igralec Sam Levinson je s svojim najnovejšim celovečercem Malcolm in Marie ustvaril gostobesedno črno-belo melodramo s samo dvema igralcema in eno filmsko lokacijo, v ospredju katere sta ljubezenski odnos, ki se znajde na preizkušnji, in Levinsonov ne ravno najboljši odnos s filmskimi kritiki.

Zendaya, ki je zaslovela v najstniških komedijah, je z vlogo Marie 
ponovno dokazala, da ji ležijo tudi bolj kompleksne vloge. Zelo 
dobro se je odrezal tudi John David Washington, sicer sin Denzela 
Washingtona.
Zendaya, ki je zaslovela v najstniških komedijah, je z vlogo Marie ponovno dokazala, da ji ležijo tudi bolj kompleksne vloge. Zelo dobro se je odrezal tudi John David Washington, sicer sin Denzela Washingtona. 

Sam Levinson, sin znanega ameriškega režiserja Barryja Levinsona (Rain Man), je bil zaradi pandemije lani spomladi primoran ustaviti snemanje nadaljevanja kritiško precej opevane surove najstniške serije Euphoria, v kateri je v vlogi mlade zasvojenke zelo izstopala Zendaya. Ob koncu snemanja se je Levinson z Zendayo, ki je za omenjeno vlogo v seriji lani osvojila tudi emmyja za najboljšo glavno žensko vlogo, že začel dogovarjati o novem projektu, ki bi ga lahko realizirala med epidemijo. K sodelovanju sta kmalu privabila še Johna Davida Washingtona (Črni KKKlanovec, Tenet), sredi junija pa so začeli s snemanjem v odmaknjeni modernistični hiši v Kaliforniji. Na filmskem setu je bilo istočasno lahko prisotnih le 12 članov ekipe, snemanje pa je trajalo le dva tedna. Zanimivo je, da se je Levinson glede na zelo omejene pogoje snemanja odločil za snemanje na filmski trak. Film, ki gradi samo na neizprosnem besednem dvoboju para v več dejanjih, je s to odločitvijo sicer pridobil še več dobrodošle režijske subtilnosti in elegance.

Evforični Malcolm, tiha Marie

Malcolm je po morda najpomembnejši noči svojega življenja, zelo uspešni premieri svojega filma, kjer so mu filmski kritiki in občinstvo jedli iz rok, z Marie prispel v luksuzno hišo, ki so jo zanju najeli filmski producenti. Evforični in opiti Malcolm je Marie hitel cinično povzemati svoj pogovor s filmsko kritičarko iz LA Timesa. Ta je v zgodbi temnopoltega dekleta, ki se skuša odrešiti odvisnosti od drog, videla širšo politično dimenzijo in Malcolma razglasila za naslednjega Spikea Leeja ali Barryja Jenkinsa. Mlademu režiserju te vzporednice ne laskajo in predvsem problematizira belske filmske kritike, ki ne glede na to, katere in kako se določene teme loti temnopolti režiser, vedno iščejo politično noto. A to je bolj Malcolmov monolog, saj je Marie večinoma sumljivo tiho, ta njena tišina pa začne Malcolma počasi najedati. Na začetku se izmika razlagi o vzroku svojega molka in prelaga pogovor na jutri, a on vrta dalje. Po nekaj poskusih ugotovi, da ga je na premieri epsko polomil. Tu se začne besedna “kalvarija” in revizija njunega odnosa. Kljub odlični kemiji med igralcema, prepričljivi igri in gladki ter zapeljivi režiji postane njun besedni dvoboj, ki je razdeljen na več “polčasov”, dramaturško repetitiven, kjer izrečeno večkrat obstane v zraku.

Obračunal s filmsko kritičarko

Ta del scenarija, ki govori o njunem ljubezenskem odnosu in o ženski, ki je v senci partnerja, je sicer precej neproblematičen. Lahko bi bil veliko bolj izpiljen, a Levinson naj bi scenarij napisal v pičlem tednu dni. V veliko bolj kočljiv in precej odkrit eksploatacijski položaj se je postavil Levinson sam v delu, ko kritično obravnava delo filmske kritičarke. Katie Walsh iz LA Timesa je dejansko napisala zelo negativno oceno o njegovem predzadnjem celovečercu Assassination Nation, v liku Malcolma pa ne gre prezreti cinične nastrojenosti do v filmu seveda neimenovane filmske kritičarke. Levinson je tako sprožil precej upravičenih kritik, da je Malcolmov lik izrabil za svoj lastni obračun z nenaklonjenimi filmskimi kritiki.


Najbolj brano