Estetika nastajanja in hkratnega izginjanja
V Mestni galeriji Nova Gorica so v petek odprli razstavo Alpi Apuane goriškega fotografa Primoža Bizjaka, ki sicer živi in dela v Nemčiji. Na seriji sedmih fotografij predstavlja apuanske kamnolome.
Goriški fotograf Primož Bizjak je diplomiral v Benetkah in zdaj živi v Nemčiji. Foto: LEO CAHARIJA
NOVA GORICA
> Najljubši motiv Primoža Bizjaka, ki je po diplomi na beneški Akademiji lepih umetnosti leta 2005 živel v Italiji in Španiji, pred kratkim pa se je naselil v Nemčiji, je pokrajina v nastajanju. Zanimajo ga meje, zapuščeni in s preteklostjo zaznamovani prostori, prostori, ki so izgubili svojo prvotno namembnost ali so v procesu transformacije, človekovi posegi v okolje in delovanje narave, prepletanje sedanjega in preteklega.
Brez dodatne osvetlitve
Te motive je najti že v njegovih ciklih Difesa di Venezia, Madrid: Mudanzas y reflejos, Sava, Donava in Drina, kakor tudi v zadnjem, od petka v Novi Gorici razstavljenem Alpi Apuane. Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja, so odprli v sodelovanju z Galerijo Gregor Podnar v Berlinu, ki zastopa ustvarjalca, in v koprodukciji s Centrom sodobnih umetnosti Celje.
Po besedah kritika in kuratorja Simoneja Menegoija, fotografije v predstavljenem ciklu “upodabljajo kraje, ki so hkrati plod človeškega dela in delovanja narave: človek neravnim in težko prehodnim delom gore vsili svojo logiko v obliki zaporednih črt in pravih kotov. Gora se na to odzove s skalnimi podori, poplavami in spontano vegetacijo, ki zahtevajo svoje pravice, kakor hitro pojenja človekov nadzor ali ko popolnoma izgine. V Bizjakovih fotografijah omenjena vidika sobivata in se prekrivata kot točki znotraj sporeda.”
Fotografije upoštevajo stroga načela: brez dodatne osvetlitve in brez digitalne obdelave, učinek doseže zgolj z obstoječo svetlobo, kompozicijo in daljšo ekspozicijo. Bizjak se tematike ni lotil, da bi ustvaril slikam podobne fotografije, ampak je do tega prišlo spontano. Niti ni brisal človeških sledov (bager, vrv, odloženo orodje) v kamnolomu, dela zato vabijo k razmisleku.
Svetloba, mehkoba ...
“Prikazuje zgodovino kamnolomov, po drugi strani pa nas opozarja na posledice, ki jih prinašajo takšni človekovi posegi, kako z njimi lahko poruši naravno ravnovesje v okolju,” je odprtje razstave pospremila direktorica Kulturnega doma Nova Gorica Pavla Jarc. Dodala je, da so sodobne tehnike rezanja in pridobivanja kamna ustvarile skoraj nadrealistično pokrajino, podobno kubističnim stvaritvam, vrtoglavo paleto stopnic in kompozicije, kakor da so sestavljene iz sladkornih kock, segajočih v nebo: “Prav to je Primož lepo ujel v objektiv in hkrati videno s pomočjo posebne svetlobe, mehkobe in sofisticiranih barv transformiral v edinstvene podobe, ki gledalca potegnejo vase in ga vabijo h kontemplaciji teh prizorov, na imaginarno potovanje, kjer lahko doživlja posebno metafizično izkušnjo, se sooči s številnimi spoznanji in mu zaradi dovršenosti fotografij nudi občutek estetskega ugodja.”