Radio Študent se bori za preživetje

Radiu Študent ustanoviteljica, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), v finančnem načrtu za leto 2021 namerava povsem odreči podporo. Radijska postaja, na kateri so se kalila tudi številna znana primorska novinarska imena, je edina javna, ki je že več kot 50 let predana alternativni misli in alternativni glasbi.

Kako dolgo bo še Radio Študent zibelka neodvisne glasbe in razmišljanj?  Foto: Radio Študent/Marijo Županov
Kako dolgo bo še Radio Študent zibelka neodvisne glasbe in razmišljanj?  Foto: Radio Študent/Marijo Županov

LJUBLJANA > Študentska organizacija v Ljubljani (ŠOU) grozi Radiu Študent (RŠ) s prekinitvijo financiranja. Na večernem zasedanju 30. decembra je ŠOU odločal o proračunu za 2021, postavke za financirane RŠ pa ni bilo več. A dejstvo je, da se podpora radiu zmanjšuje že desetletje, so že pred dnevi opozorili v sporočilu za javnost - leta 2012 je ŠOU radiu namenjal še 230.000 evrov na leto, nato so sredstva padala do lanskih 120.000 evrov.

Direktorica Zavoda Radio Študent, Primorka Ana Kandare, je poudarila, da je RŠ medij s statusom organizacije v javnem interesu, kot študentska radijska postaja pa ima tudi status medija posebnega pomena.

Lani je RŠ objavil več kot 5500 medijskih prispevkov, pripravil več kot 4500 ur živega programa, v uvajanje sprejel več kot 80 novih sodelavcev, pridobil 16 novih projektov za sofinanciranje, priredil več kot 100 glasbenih in kulturnih dogodkov ter pripravil več kot 100 ur programskih video vsebin.

V podporo RŠ se je na posebni spletni strani, ki jo je v ponedeljek postavila radijska postaja, do včeraj podpisalo več kot 8000 posameznikov ter 230 društev in ustanov.

Lani je RŠ objavil več kot 5500 medijskih prispevkov, pripravil več kot 4500 ur živega programa, ob 240 aktivnih honorarnih sodelavcih v uvajanje sprejel več kot 80 novih mladih sodelavcev, prijavil 16 novih projektov za sofinanciranje, priredil več kot 100 glasbenih in kulturni dogodkov ter pripravil več kot 100 ur programskih video vsebin. Za piko na i je novinarka znanstvene redakcije in do lani njena urednica Zarja Muršič za pokrivanje novega koronavirusa v preteklem letu prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoč novinarski dosežek. Za vse to je potrebno veliko požrtvovalnosti, saj sredstva že zdavnaj ne zadostujejo. “Bitka za RŠ ni borba za trenutne ustvarjalce na radiu, na katere sem sicer zelo ponosna. Ne delajo zaradi honorarjev, ampak ker verjamejo v to, kar počnejo. Borba za RŠ ni niti borba za upravo, saj nam je vseeno, kdo ga bo vodil, pomembno nam je, da še naprej deluje v javnem interesu, da dobi javni denar, ki ga bo lahko namensko uporabljal, kot smo ga doslej,” je še zatrdila Ana Kandare.

Prodati neodvisnost?

Na ponedeljkovi novinarski konferenci so predvajali tudi izjavo novega predsednika ŠOU Klemna Petka, ki je dejal, da sta ŠOU in RŠ imela že pred krizo covida-19 “zadnjih deset let nekakšno toksično razmerje”. Po njegovih izjavah je ŠOU radiu velikokrat očitala pristransko poročanje o organizaciji, radio pa po drugi strani prenizko financiranje. Petek je dejal, da bi bilo najboljše za oboje, da se skušajo sporazumno raziti. Kar pa ni sprejemljivo za RŠ, kjer so ŠOU pozvali, naj zagotovi normalno financiranje, ki uresničuje javni študentski interes. Pri čemer ne pristajajo na zahteve, da bi zavoljo financ začeli poročati prijazno, nekritično do organizacije, saj želijo ostati objektivni, je dodala vodja univerzitetne redakcije Hana Radilovič.

Druga možnost je, da študentski zbor in vodstvo ŠOU pustita RŠ propasti in ga privatizirata ali da ga prodajo najboljšemu kupcu. Nov kupec bi sicer po oceni odgovornega urednika Matjaža Zorca pomenil drugačen status, da bi radio ostal nad vodo, pa bi se verjetno moral približati komercializaciji ali morda pripojiti h kateri od že obstoječih postaj. ŠOU bo drugo branje študentskega finančnega načrta za letošnje leto opravila jutri, pred dnevi pa so v sporočilu za javnost zapisali, da posledic odločitev, ki še niso bile dokončno sprejete, ne komentirajo.

Eden najdragocenejših

Seznam osebnosti, ki so se profesionalno kalile ali drugače sodelovale z RŠ, je impresiven, med njimi so tudi številne Primorke in Primorci; od Franja Mavriča, Slobodana Valentinčiča, Miloša Ivančiča, Igorja Vidmarja, Zdravka Duše, Franka Hmeljaka, Borisa Šuligoja, Iva Boscarola do Nele Malečkar, Tanje Zgonc, Maje Vidmar, Mojce Širok in drugih. Pokojni Franko Hmeljak se je ob 50-letnici radia spominjal, da je bila ena od zvezd RŠ Neva Zajc; zdaj že dolga leta urednica in novinarka Radia Koper je zdaj zgrožena: “Zdi se mi nezaslišano in nevarno, da se študentska organizacija tako poigrava z enim najdragocenejših medijev pri nas, znanem tudi po svobodomiselnosti in kritičnosti. Radio Študent je bil meni in mnogim pomembna šola, preden smo postali novinarji. Da se takšnemu mediju odpove prav študentska organizacija, ki bi morala biti njegova največja podpornica, me navdaja z velikim dvomom o njihovih namerah. Kaj pa če bi ukinili študentsko organizacijo?”

Da da je usoda RŠ že dolgo negotova opozarja Petra Koršič, pesnica in literarna kritičarka iz Brd. Vprašanje financiranja je bilo aktualno že v letih njenega delovanja (1999–2008) v uredništvu za kulturo in humanistične vede: “Zame je bil RŠ tedaj prostor odprte misli, pridobivanja novih informacij (npr. na glasbenem področju), novih znanj (izobraževanje za pisanje kritike o sodobnem plesu), razmišljanja in oblikovanja kritičnega pogleda, ne glede na to, da se zavedam, da je človek politično bitje in nič drugače ni bilo na RŠ. RŠ je bil zame skupek zelo različnih ljudi, vendar pri teh, ki smo ostali v intenzivnih kontaktih, in pri tistih, za katere izvem, da so se tam kalili, opažam neko kritičnost, polemičnost, širino, včasih tudi senzibilnost za nepoznano. Prostor, kjer se lahko razvija in udejanja kritična misel, in prostor, kjer se senzibilizira poslušanje drugega/drugačnega mnenja, je treba vedno znova ustvariti na novo, da novinarska, umetniška, kulturna, raziskovalna, znanstvena ... misel lahko zaživi in poleti naprej do drugega. To je tudi prostor kulturnega in spoštljivega dialoga, v katerem ne sme biti nujno strinjanje. Takšen prostor je treba zdaj in bi bilo treba vedno negovati, ščititi in ga zaščititi.”

Koprčan in član glasbene redakcije Luka Bevk opozarja, da subverzivne frekvence Radia Študent potujejo onstran ljubljanske kotline: “Kar se trenutno dogaja s še enim napadom na najstarejši študentski radio v Evropi, je samo še en simptom neoliberalnega uničevanja svobode in privatiziranja naših življenj. Ne smemo pozabiti na ključen pomen tega radia v širšem prostoru, ki s svojim valovanjem vpliva tudi na Primorsko. RŠ s svojimi projekti in oddajami posveča pozornost tudi naši lokalni kulturni sceni. Pomislimo, koliko bendov in umetnikov je preko platforme RŠ dobilo poslušalstvo po celotni Sloveniji in predvsem v centralizirani Ljubljani! Istočasno pa so frekvence Radia Študent prispevale k priljubljenosti glasb in glasbenikov tudi v naši regiji.” Bevk še opozarja, da RŠ posveča pozornost marginalnim kulturam, ki jih na Primorskem ignorirajo ali pa so komaj zastopane: “V času delovanja tega kultnega radia so posamezniki s Primorskega lahko dobili prej glas na frekvencah RŠ kot v svojih domačih prostorih. RŠ posluša, česar ostali nočejo slišati, in zato na Radiu Študent govorimo to, česar nočete slišati!”

Bevku pritrjuje tudi glasbenik David Nik Lipovac, ki je s skupino Pantaloons nastopil na Klubskem maratonu RŠ, za katerega pravi, da je ambasador slovenske glasbene alternative: “Bil je (in je še vedno) odskočna deska za številne bende. Tudi za nas. Ampak RŠ ni samo to. Že od samega začetka delovanja je veljal za 'skupnost več skupnosti' - vezala so se poznanstva med mladimi novinarji, glasbeniki, špikerji, tonskimi tehniki ... Marsikateri ima sedaj pomembno vlogo v slovenskem medijskem prostoru. Svetčeva 9 je 'zibelka' za slovenski medij.” A je, po mnenju glasbenika, tudi “drug pogled na svet, prostor za nas drugačne. Ponuja izredno zanimive in medijsko nekonvencionalne vsebine. Morda se sliši čudno, ampak tudi Radio 1 ni za vsakega. Slovenska mladina ima čisto svojo frekvenco za spodbujanje mladega, kritičnega razmišljanja. Konca RŠ si zares ne predstavljam. Tako kot si zares ne predstavljam, kaj bi bilo iz nas mladih, če ga ne bi bilo.”

V ponedeljek je pred svojim nastopom iz koprskega Botegina na spletu tudi Marko Brecelj opozoril: “Navijamo za Radio Študent, v meni pa se poglablja zgražanje nad tistimi študenti, ki so sedaj na oblasti ŠOU v Ljubljani. Radio Študent je dragocen in zanj se bo treba boriti.”


Najbolj brano