“Da ljubi me, je vse, kar mora znati, in še moliti, kuhati in prati”

Kulturno društvo Peter Martinc in Fakulteta za humanistične študije sta minuli torek predstavila knjigo s tremi prevodi znamenitega komediografa J.B.P. Molièra, ki je izšla pri Slovenski matici.

KOPER > Poleg njegove prve klasične komedije Šola za žene sta v prevodu Aleša Bergerja v njej natisnjeni še dve enodejanki, Kritika Šole za žene in Improvizacija v Versaillesu, ki ju s prvo povezuje Molièrov odziv na silovite polemike v pariških salonih po njenih prvih uprizoritvah. Nastali sta namreč prav kot odgovor nanje. Molière je s svojo prvo grande comédie tej zvrsti podelil mesto, ki je dotlej pripadalo tragediji. Postavil jo je v izrazito patriarhalno okolje, v čas, ko je protagonist o dekletu, ki naj bi postala njegova žena, prostodušno rekel: “Da ljubi me, je vse, kar mora znati, in še moliti, kuhati in prati”. Šola za žene daje prav takšne poduke in z mnenjem, da “ženska pamet ni najbolj koristna” pomembno odpira žensko vprašanje Molièrovega časa.

Zanimiv pogovor s prevajalcem, ki ima za seboj že osem Molièrovih komedij, je dopolnil režiser Janez Pipan, ki je v knjigi prispeval obsežno študijo o avtorju, njegovem času in o glavnem ženskem liku Agnezi. Ta si izbori pravico do izbire moža, a je za Pipana njena dozorelost in izbira relativna, konec pa manj “srečen” kot si v takšnih komedijah, ki se končajo s poroko, mislimo. Kajti na koncu odloča denar in tu se pojavi, kot pravi Pipan, “kapitalizem”. V pogovoru je sodelovala tudi urednica dr. Ignacija Friedl Jarc, z odlomki pa so vanj vstopali študentje Medkulturnega jezikovnega posredovanja, za katere je bila to tudi priložnost, da “obnovijo” znanje o velikem avtorju, ki je tudi štiristo let po rojstvu še vedno zelo živ. Molièrove lanske okrogle obletnice rojstva se v Sloveniji nismo prav posebej spomnili. Izid omenjene knjige je bil edina javna gesta, zato je bil koprski popoldan ob francoskem mojstru komedije ob letošnji 350-letnici smrti toliko bolj pomemben.

---