Če ne bomo brali, nas bo pobralo

Če ne bomo brali, nas bo pobralo, je že zdavnaj pribil Tone Pavček. Upanje vliva 38. Slovenski knjižni sejem, ki ga bodo slovesno odprli drevi. Od jutri do nedelje nas bo na Gospodarskem razstavišču nagovarjalo 88 razstavljavcev.

LJUBLJANA > Po besedah direktorja Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimirja Kukavice bo sejem letos prvič hibriden - še teden dni dlje bo namreč potekal e-knjižni sejem.

Od Rogaške Slatine z Elo Peroci do Španije

Knjižni sejem je pred petdesetimi leti najprej domoval prav na Gospodarskem razstavišču, sprva kot bienalni, pozneje vsakoletni, zatem pa je dolga leta gostoval v Cankarjevem domu, je minuli teden na novinarski konferenci spomnila predsednica sejma Tanja Tuma. Po njenih besedah so se letos odzvali skoraj vsi založniki. Veselijo se tudi druženja z gosti iz Španije.

Tanja Tuma

direktorica Slovenskega knjižnega sejma

“Slovenija nima turistične moči in je niti ne bo imela. Imamo pa moč možganov. Če želimo razvijati učečo se družbo, je branje prva stopnica. Predlagam, da boni za knjige postanejo stalnica, ne ukrep v sili.”

Kukavica je povedal, da so pred odločitvijo za selitev na Gospodarsko razstavišče med razstavljavci izvedli anketo, ki je pokazala, da so ti enako dobro ocenili Cankarjev dom in Gospodarsko razstavišče. Kot najpomembnejši razlog za selitev je navedel, da je Cankarjev dom že postal premajhen za vse razstavljavce, ki želijo sodelovati. Poleg tega ob odločanju glede lokacije še ni bilo jasno, kako se bo razvijala epidemija covida-19. Prostori na Gospodarskem razstavišču so bistveno bolj zračni in omogočajo enosmerno gibanje. Kot pomembno prednost Gospodarskega razstavišča je izpostavil še, da bodo imeli vsi razstavljavci enake pogoje, česar v Cankarjevem domu niso mogli zagotoviti.

Na sejmu bo razstavljavcem namenjenih skoraj 1500 kvadratnih metrov, kar je 15 odstotkov več. Država v fokusu je Španija, ki je bila tudi letošnja država gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu, mesto v gosteh pa bo Rogaška Slatina. Podelili bodo več nagrad: za naj knjigo sejma, za katero bo mogoče glasovati na spletni strani sejma, za literarni prvenec, za najboljšo poslovno knjigo in najpomembnejšo - Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva.

Župan Rogaške Slatine Branko Kidrič je spomnil, da so leto 2022 razglasili za leto Ele Peroci, saj mineva 100 let od rojstva ene najvidnejših povojnih pisateljic, ki se je rodila v Rogaški Slatini. Kot je povedal, želijo sejem s štirimi dogodki izkoristiti za promocijo svojega kraja.

Pripravljamo se na sejem v Frankfurtu

Predsednica programskega odbora Helena Kraljič je povedala, da se bo na štirih odrih zvrstilo več kot 200 raznovrstnih dogodkov s slovenskimi in tujimi gosti. Na Pogovorni postaji bodo nanizali 53 dogodkov, posvetili se bodo temam, ki se v najširšem pomenu dotikajo družbe in ljudi. Oder mladih, ki je bil na prejšnjih sejmih poznan kot Cicifest, bo letos namenjen ne le najmlajšim, ampak tudi nekoliko starejšim otrokom. Na Pisateljskem odru, ki ga koordinira Društvo slovenskih pisateljev, se bo zvrstilo 53 prireditev. Letos bo na sejmu poseben prostor prvič dobil strip, na ogled bo tudi razstava ilustracij, Fotocona bo ponudila osem dogodkov.

Založniška akademija bo po besedah Mihe Kovača letos posvečena pripravam na gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu prihodnje leto. Tako bo v torek ob 13. uri na osrednjem odru pogovor z direktorjem frankfurtskega knjižnega sejma Jürgenom Bossom in v.d. direktorice Javne agencije za knjigo Katjo Stergar.

Pripravili bodo še tri dogodke, posvečene prodaji avtorskih pravic v tujino s tremi tujimi gosti: špansko-angleškim avtorjem in književnim prevajalcem Lawrenceom Schimelom, tudi lastnikom založbe A Midsummer Night's Press, ki izdaja predvsem prevode iz manjših jezikov, direktorico Helsinške literarne agencije Urpu Strellman in neodvisnim literarnim agentom iz Litve Benasom Berantasom.

Brez Primorcev ne gre

Tudi letošnji sejem bodo sooblikovali primorski ustvarjalci. Urednica Milanka Trušnovec bo že jutri ob 11. uri na Pisateljskem odru z izbranimi avtorji predstavila Idrijsko knjigo, sočasno na Odru mladih Vesna Mikolič svojo knjigo Ali bereš Cankarja? z igralko Majo Gal Štromar, ob 17. uri bodo prisluhnili prejemnici nagrade mira Darinki Kozinc, v soboto bo s svojo knjižico Ma kej? Neč. prišla instagram striparka Karolina Marušič, ob svojih knjigah se bodo pogovarjali tržaški rojaki Marij Čuk, Dušan Jelinčič in Peter Verč ...

Spodbujanje bralne kulture je ključno, k čemur lahko pripomore tako sejem kakor še marsikaj. Tanja Tuma je v intervjuju za RTV Slovenija pohvalila potezo države, ki je turistične bone v koronadobi namenila nakupu knjig: “Slovenija nima turistične moči in je niti ne bo imela. Imamo pa moč možganov. Če želimo razvijati učečo se družbo, je branje prva stopnica. Zato predlagam, da boni za knjige postanejo stalnica, ne ukrep v sili.”

---