Borštnikov prstan Janezu Škofu

Borštnikov prstan za življenjsko delo letos prejme igralec Janez Škof, so danes v Mariboru sporočili organizatorji 53. festivala Borštnikovo srečanje.

MARIBOR > Osrednjo nagrado za igralsko ustvarjalnost pri nas bo 57-letni Janez Škof prejel ob zaključku festivala, ki ga bo Maribor gostil od 15. do 28. oktobra. Škof je vrhunski igralec, član ansambla SNG Drama Ljubljana, ob tem pa še harmonikar in pevec, vodja glasbene skupine Čompe. Je “karizmatičen igralec, ki s svojo neusahljivo energijo, z močno odrsko prezenco, s pretanjenim občutkom za ritem in seveda z nezmotljivim komičnim čutom zna hkrati začarati gledalce in za seboj potegniti tudi soigralce”, so zapisali v utemeljitvi nagrade. Med drugim so poudarili, da Škof s svojo pojavnostjo spodbuja usklajeno, pogosto tudi razigrano ansambelsko igro. “Ko na odru gledamo Janeza Škofa, se zdi, kakor da igra z neverjetno lahkostjo, hkrati pa z energijo in prezenco napolnjuje ves prostor. Enkrat nas navdušuje z minimalizmom v izrazu, drugič z ludizmom, pa s presenetljivo komiko in drobnimi, preprostimi, a izvirnimi in neskončno duhovitimi domislicami. Njegova igra je skrajno domišljena in analitična, pa vendar se zdi, kot da prihaja iz notranjega impulza, izčiščenega instinkta. Res je, Janez Škof ima 'igro v krvi'. Zato ni presenetljivo, da je v svoji karieri zasnoval številne like, ki danes veljajo za antologijske in se jih po 20, 30 ali več letih še vedno živo spominjamo. Ob tem ohranja in nadgrajuje svežino svojega igralskega izraza - kot igralec je še zmeraj radoveden, iskateljski in igriv,” je navedeno v utemeljitvi, ki jo je pripravila Tea Rogelj.

Dobitnika Borštnikovega prstana je izbrala posebna žirija, ki jo sestavljajo lanska dobitnica Saša Pavček, novi umetniški direktor festivala Aleš Novak, dramaturg Blaž Lukan, gledališka kritičarka Mojca Jan Zoran in teatrologinja Barbara Orel.

Nagrajenec je bil v prvih izjavah za medije presenečen in je težko zbral besede: “Ne vem, kako so se drugi počutili, ko so izvedeli kaj takega. Najprej mi je postalo pred samim sabo in svojimi kolegi nerodno. Seveda pa sem zelo počaščen.”

---