Bela pritlikavka in In in in

Nocoj bo znano, kako visoko bo s pesmijo, naslovljeno In in in, segel Davorin Lenko, finalist pesniškega turnirja za naziv vitez / vitezinja poezije. V sredo je pesnik in pisatelj domačemu občinstvu v Idriji predstavil svoj novi roman Bela pritlikavka.

IDRIJA > “Če slediš svojemu srcu, slediš svoji usodi. In če slediš svoji usodi, slediš svojemu srcu. Na tej poti se ti ne bo zgodilo nič hudega,” je citat iz Bele pritlikavke, s katerim je idrijska knjižnica vabila na predstavitev knjige, izdane pri Cankarjevi založbi. Pogovor o drugem romanu Davorina Lenka je bila obenem uvod v tradicionalno akcijo Primorci beremo. Lenkov novi roman je namreč uvrščen na listo v branje priporočenih knjig.

O ljubezni trdo, realno

Urednik pri Cankarjevi založbi Aljoša Harlamov je avtorju najprej čestital kot pesniku. S pesmijo In in in se je Lenko namreč uvrstil med 12 finalistov za naziv vitez / vitezinja poezije, tradicionalnega turnirja založbe Pivec. Kako visoko bo Lenko segel kot pesnik, bo znano nocoj. Kot pisatelj je pred štirimi leti zaslovel z romanesknim prvencem Telesa v temi, ki mu je prinesel kresnika in nagrado kritiško sito ter bil preveden v nemščino. Z njim je šokiral ali vsaj pošteno razgibal literarno sceno.

Davorin Lenko

pesnik in pisatelj

“Šok me ne zanima. Zanima me vse, kar je telesno. Zanima me groba krutost življenja. To želim spraviti v literaturo.”

“Ne, šok me ne zanima. Zanima me vse, kar je telesno. Zanima me groba krutost življenja. To želim spraviti v literaturo. To je sedaj moja stvar,” odločno pravi Lenko. Pisateljevanju se posveča ves in v celoti. Pred kratkim je pustil službo v muzeju in postal samostojen delavec v kulturi. Tudi njegova druga knjiga, zbirka kratkih zgodb Postopoma zapuščati Misantropolis, je bila nominirana za več nagrad.

Naslov za novi roman Bela pritlikavka je našel med zvezdami, pri umirajoči zvezdi z majhno težo. “Ne vem, ali je to ljubezenska zgodba ali zgodba o ljubezni,” se Lenko, ki oboje skrbno loči, še ni odločil. Nesporno pa z romanom ostaja zvest ljudem z roba, surovosti življenja, erotiki, seksualnosti, pornografiji. Seveda tudi ljubezni, čeprav jo nenehno preizkuša. “Ljubezen v zahodnem svetu predstavlja najvišjo vrednoto, idealizirano, sterilno, brez žmohta. Jaz o njej govorim na brutalen, neposreden način. Realno!” poudarja. Po Telesih v temi in zbirki Postopoma zapuščati Misantropolis je trilogijo o telesnosti zdaj zaokrožil z Belo pritlikavko.

Izza sten v svet

Z novim romanom se je izvil iz prostorskih spon telesnosti v svet - v ameriško Louisiano, kjer se srečata pop pevka, pol Nemka in pol Slovenka Maria, in Američan Louis. Medtem ko se ona umika utesnjujočemu življenju, je on že zbežal. Obdal se je s samoto in zaposlil s kuhanjem droge - kristalnega metamfetamina. Zaživita skupaj, uživata, trpita in se ločita. Ker fatalna ljubezen ne prenese oddaljenosti, se ponovno srečata ...

Zgodba se dogaja po svetu. “Le eno, a zelo močno poglavje se godi tudi v Ljubljani,” je pojasnil Harlamov. Ne skriva, da ga je roman prevzel, fasciniral: “Gre za pripoved pod visoko napetostjo, psihološko raziskovalni spust v globine človeškega hrepenenja. Človeka obravnava celovito.”

Pomembno mesto v romanu ima glasba, izstopajo pa dialogi. “Obožujem jih! Naslednjo knjigo bom v celoti napisal v dialogih,” je napovedal Lenko. Zbranim je zaupal še, da še nobene knjige - razen ene - ni prebral na en mah. Bralci utegnejo tako, po kosih, zajemati tudi obsežno, poetično in sočasno trdo realno Belo pritlikavko.

---