Zaradi napake pri zdravljenju odškodnina za bolnico

Koprsko sodišče je ugodilo tožbi bolnice s Krasa in ji prisodilo 52.000 evrov odškodnine, ki jo morata plačati postojnska in izolska bolnišnica. Čeprav je mamografija pokazala na veliko verjetnost, da ima raka na dojkah, je nihče ni poslal na zdravljenje. Po skoraj dveh letih, ko je bolezen napredovala, jo je ginekolog v šempetrski bolnišnici vprašal, kje je bila tako dolgo.

Izvid mamografije, ki je pokazal na raka, je končal v zdravstvenem 
kartonu pacientke, nihče je ni poslal na nadaljnje preiskave, 
bolezen pa je napredovala ... (fotografija je simbolična). Foto: STA
Izvid mamografije, ki je pokazal na raka, je končal v zdravstvenem kartonu pacientke, nihče je ni poslal na nadaljnje preiskave, bolezen pa je napredovala ... (fotografija je simbolična). Foto: STA

KOPER > Bolnica je jeseni leta 2011 v levi dojki zatipala bulo, na pregledu pri svojem osebnem ginekologu v postojnski bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo mu jo je pokazala. Ginekolog ji je dal napotnico za mamografijo, ki jo je decembra leta 2011 opravila v izolski bolnišnici. Tam so ji zagotovili, da bo izvid v nekaj dneh prejel njen ginekolog. Bolnica je nato čez približno teden dni poklicala v ambulanto ginekologa, medicinska sestra pa jo je pomirila, da je z njo vse v redu, če ji po pošti ne bodo poslali nobenega obvestila.

Čez nekaj dni je pacientka ponovno poklicala, medicinska sestra pa ji je potrdila, da je izvid prispel, da ga bo ginekolog pregledal in jo poklical, če bo kaj sumljivega. Ker ni bilo nobenega obvestila, je poklicala znova, takrat pa ji je medicinskega sestra dejala, da je ginekolog izvid pregledal in da je vse v redu.

52.255 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi morata pacientki s Krasa po še ne pravnomočni sodbi plačati obe bolnišnici.

Iz izvida je bila jasna diagnoza, a bolnice niso zdravili

Nekaj časa je tako bolnica živela brez skrbi, vendar so se težave nadaljevale. Bula je postala večja in bolj boleča. Po obisku osebnega zdravnika je ponovno dobila napotnico za mamografijo, ki pa jo je opravila v šempetrski bolnišnici. Tam so ji postavili pravo diagnozo, kasneje pa odstranili levo dojko.

Ko je ginekolog v šempetrski bolnišnici jeseni leta 2013 pogledal izvid mamografije, ki jo je opravila v izolski bolnišnici, je takoj ugotovil, da je bilo že iz tistega izvida jasno, da gre za raka, in jo vprašal, kje je bila tako dolgo. Že ginekolog iz postojnske bolnišnice oziroma pristojni iz oddelka za bolezni dojk izolske bolnišnice bi jo morali takoj poslati na nadaljnje preiskave (biopsijo), ki bi potrdile diagnozo. Odstranili bi lahko le bulo in preprečili, da bi se rak razširil.

Ana Miklavec Žnebelj

odvetnica

“Bolnišnici sta ravnali protipravno zato, ker nista ravnali skladno z veljavno zdravniško doktrino ter nista izpolnili pojasnilne dolžnosti do pacientke.”

Izvid so spregledali

V imenu pacientke je tožbo proti Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna ter Splošni bolnišnici Izola vložila odvetniška družba Gabrič. Zaradi zapoznele diagnoze so od obeh zahtevali 54.000 evrov odškodnine. Sodišče je postavilo tudi sodno izvedenko za ginekologijo in porodničarstvo. Ta je v svojem izvedenskem mnenju potrdila napako postojnske bolnišnice, kjer je ginekolog povsem spregledal izvid iz izolske bolnišnice, kot tudi napako izolske bolnišnice, kjer po mamografiji niso opravili pregleda, izvid pa so poslali v postojnsko bolnišnico brez priporočil glede nadaljnjega zdravljenja, je ugotovitve izvedenke povzela odvetnica Ana Miklavec Žnebelj iz odvetniške družbe Gabrič.

“Tožnica je morala zaradi zapoznele diagnoze in dveletnega zamika prestati kemoterapijo, obsevanja, odstranitev celotne dojke in devetih pazdušnih bezgavk, z vsemi spremljajočimi zapleti,” je poudarila odvetnica. Izvedenka je ocenila, da bi v primeru pravočasnega zdravljenja gospa potrebovala le konzervativno operacijo (odstranitev le dela dojke in ene bezgavke ob dojki), ne pa kemoterapije, temveč le pooperativno obsevanje preostale dojke in sistemsko zdravljenje s hormonsko terapijo. Okrevanje bi bilo lažje, plastična rekonstrukcija ne bil bila tako obsežna, manjša pa bi bila tudi možnost ponovitve bolezni.

V tožbi so se sklicevali na solidarno odgovornost obeh bolnišnic, ker ni bilo mogoče določiti, katera je s svojim ravnanjem povzročila konkretno škodo, protipravno pa sta ravnali obe, je še pojasnila odvetnica Ana Miklavec Žnebelj. “Bolnišnici sta ravnali protipravno zato, ker nista ravnali skladno z veljavno zdravniško doktrino ter nista izpolnili pojasnilne dolžnosti do pacientke, k čemur ju zavezujeta Pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev, ki se je med vsako izmed njiju in pacientko sklenila v trenutku, ko se je pacientka zglasila pri njima, na kar se je sklicevalo tudi sodišče v obrazložitvi sodbe,” je še dodala odvetnica.

Odškodnino morata plačati obe bolnišnici

Tožbi je koprsko okrožno sodišče ugodilo, pacientki je dosodilo 52.255 evrov odškodnine z zamudnimi obrestmi ter skoraj 8000 evrov pravnih stroškov, kar morata bolnišnici plačati solidarno, povzemajo sodbo v odvetniški pisarni. Sodišče je zavrglo le del zahtevka v višini 2000 evrov ter manjši del zamudnih obresti. Sodba še ni pravnomočna.

Bolnišnici sta prelagali odgovornost druga na drugo. Odvetniki obeh so sodišču predlagali, da tožbo pacientke zavrne. V postojnski bolnišnici so v odgovoru na tožbo med drugim zatrjevali, da pacientke v izolski bolnišnici niso celostno obravnavali in da je niso napotili na nadaljnje diagnostične preiskave ter zanikali, da bi bil postojnski ginekolog odgovoren za spregled izvida mamografije.

Tudi v izolski bolnišnici so poudarjali, da je tožba neutemeljena. Zanikali so, da bi v izolski bolnišnici prišlo do kakršnih koli nepravilnosti, nasprotno, trdili so, da so ravnali v skladu z medicinsko doktrino in zavrnili odgovornost za to, kar se je zgodilo.

V izolski bolnišnici ne komentirajo, v postojnski obžalujejo

V odvetniški pisarni, ki zastopa izolsko bolnišnico, pred dnevi razpleta niso želeli komentirati. “Splošna bolnišnica Izola je dolžna spoštovati predpise, ki urejajo varstvo osebnih podatkov pacientov, in zadeve ne komentira,” nam je odgovoril njen direktor Radivoj Nardin.

Odvetnik Miran Škrinjar, ki je zastopal postojnsko bolnišnico, je takšno sodbo pričakoval. Aleksander Merlo, direktor postojnske bolnišnice, je pojasnil, da se na sodbo ne bodo pritožili in da imajo sicer z zavarovalnico (tako kot tudi izolska bolnišnica) sklenjeno zavarovanje za takšne primere. Pojasnil je še, da je v konkretnem primeru prišlo do kratkega stika med bolnišnicama in da je izvid ostal v kartonu pacientke, zaradi česar je prišlo do odloga zdravljenja. “Napaka se je zgodila, temu ni mogoče oporekati,” je dejal Merlo: “Vedno nam je žal, ko se zgodi kaj takega.” Prepričan je, da bi morali imeti za takšne primere strokovnih napak v zdravstvu poseben fond, iz katerega bi plačali odškodnine pacientom.


Najbolj brano