Vozniki vozijo počasneje, ko so nadzori

Lani je na slovenskih cestah zaradi neprimerne hitrosti v prometnih nesrečah ugasnilo 37 življenj, letos do konca maja 19. Policija in agencija za varnost prometa poskušata na naših cestah umiriti hitrosti s preventivnimi akcijami. Cilj je dolgoročno zmanjšanje hitrosti, a se pogosto dogaja, da vozniki omejitve spoštujejo predvsem med poostrenimi nadzori.

PRIMORSKA > Policisti bodo prihodnja dva tedna poostreno preverjali, ali vozniki vozijo prehitro, hkrati pa bodo ugotavljali, ali med vožnjo uporabljajo mobitele oziroma drugo opremo in naprave, ki ovirajo vidno in služno zaznavo. Pozorni pa bodo tudi na upoštevanje varnostne razdalje, ki je lahko v kombinaciji s hitrostjo pogosto usodna.

Prvi teden bodo akcijo izvajali na območju policijskih uprav Koper, Kranj, Celje in Murska Sobota, drugi pa na območju novogoriške, novomeške, ljubljanske in mariborske policijske uprave.

19

ljudi je zaradi neprilagojene hitrosti do konca maja umrlo na slovenskih cestah

37

ljudi pa v lanskem letu

Policisti voznike pozivajo, naj spoštujejo omejitve hitrosti in vožnjo prilagodijo razmeram na cesti. “S tem boste bistveno zmanjšali možnosti za nastanek prometnih nesreč ter poskrbeli za lastno varnost in varnost drugih prometnih udeležencev,” pozivajo voznike možje v modrem.

Vozniki hitrosti zmanjšajo v času poostrenih nadzorov, dolgoročnejši cilj preventivnih akcij pa je, da bi vozniki takšen način vožnje obdržali tudi kasneje, ko ni več poostrenih nadzorov in policistov, ki z merilniki hitrosti spremljajo dogajanje na naših cestah. Med preventivno akcijo bodo aktivnosti agencije za varnost prometa usmerjene predvsem v preventivno delovanje na področju umirjanja hitrosti, informiranja in osveščanja, policisti in občinski redarji pa bodo poostrene nadzore izvajali na številnih lokacijah po državi.

Petina nesreč zaradi neprilagojene hitrosti

Neprilagojena hitrost je še vedno poglaviten vzrok za nastanek prometnih nesreč. V zadnjih petih letih se je skoraj petina nesreč, približno 18 odstotkov, zgodila zaradi hitrosti, pri smrtnih nesrečah je ta delež še večji - v zadnjih petih letih se giblje okoli 37 odstotkov. Lani je bil še nekoliko večji, in sicer 40 odstotkov, zaradi hitrosti je umrlo 37 ljudi (skupno je lani na naših cestah umrlo 91 ljudi, najmanj v zadnjih 64 letih), predlani je zaradi hitrosti umrlo 46 ljudi.

Letos je v prometnih nesrečah umrlo že 48 ljudi (lani v enakem obdobju 39). Do konca letošnjega maja se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1110 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 19 ljudi. Najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85, obe sta tragično nesrečo povzročili. Lani se je v enakem obdobju zgodilo 1300 nesreč, umrlo pa je 15 oseb, v letu 2017 pa je do konca maja v 1140 nesrečah življenje izgubilo 21 ljudi.

Največ nesreč med mlajšimi vozniki

Med povzročitelji smrtnih prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti, izstopata starostni skupini od 18 do 24 let in od 25 do 34 let. Na generalni policijski upravi poudarjajo, da so več kot polovico prometnih nesreč povzročili vozniki iz teh dveh skupin. Sicer pa se največ smrtnih nesreč - kar 34 odstotkov - zgodi na cestah izven naselja. Najbolj črni pa so vikendi.

Višja kot je hitrost, hujše so posledice prometnih nesreč, opozarjajo na policiji. Hitrost je glavni dejavnik tveganja tako za voznike in sopotnike kot tudi za ranljivejše udeležence v prometu - pešce, kolesarje, motoriste. “Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, ki vozijo prehitro,” opozarjajo. Lani se je od 1490 nesreč, ki so jih povzročili pijani vozniki, 532 zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti.

---