Varnost ni več samoumevna - še posebej ne poleti

Slovenija je varna država in to je ena izmed njenih prednostih pri turistični promociji. A varnost ni več samoumevna, je na včerajšnjem posvetu Varno v poletje poudaril Irfan Beganović s policijske postaje Ljubljana Center. Ključno pri zagotavljanju varnosti je sodelovanje služb in ustanov, velik poudarek pa je treba nameniti preventivi, so se strinjali sogovorniki.

BERNARDIN > Če turistu počitnice zagreni tat, mu bo ta turistična destinacija za vedno ostala v slabem spominu. In nezadovoljen gost, ki bo svoje izkušnje širil na spletnih forumih, bo porušil prizadevanja turističnih delavcev, ki napore vlagajo v to, da bi gosti odšli zadovoljni, je na včerajšnjem posvetu na Bernardinu poudarila Mateja Kregar Gliha, predsednica društva regionalnih turističnih vodnikov.

V središču Ljubljane so se v letih 2017 in 2018 skoraj vsakodnevno srečevali z okradenimi turisti, ki so bili žrtve žepark. “Počutili smo se nemočni,” je povedala Mateja Kregar Gliha. A so se stvari spremenile, policisti so okrepili svojo prisotnost v središču mesta, na viberju, pa je denimo, začela delovati skupina, v kateri se sproti obveščajo o dogajanju na mestnih ulicah.

V Parizu droni, v Rimu več kamer ...

Na okrogli mizi, ki je sledila posvetu, so se sodelujoči strinjali, da lahko večjo varnost prinese predvsem povezovanje in sodelovanje različnih institucij, ki lahko za skupno mizo poiščejo ustrezne rešitve in dobre prakse. Najbolj pomembna pa je preventiva in osveščanje ljudi, da lahko sami največ naredijo za to, da ne postanejo lahke tarče zlikovcev. Janez Mekinc, dekan Fakultete za turistične študije Turistica, ki je vodil okroglo mizo, je med drugim poudaril, da še tako dobra urejenost turistične destinacije ne pomaga, če je gost deležen grdih pogledov. Naštel je nekaj izkušenj iz drugih evropskih držav, nad pariškimi ulicami, denimo, leti 300 policijskih dronov, v Rimu so podvojili število kamer ...

Irfan Beganović, pomočnik komandirja s postaje Ljubljana Center, je omenil tudi protestno noto japonskega veleposlaništva, saj je bilo veliko žrtev prav med njihovimi turisti, svoje pa je naredil tudi pritisk medijev in sodelovanje z društvom turističnih vodnikov. “Turisti so lahke tarče,” je opozoril Beganović, storilci pa predvidevajo, da imajo s seboj več denarja.

Dopoldne v Ljubljani, popoldne v Istri

Storilke so predvsem ženske, in to vseh starosti, nekatere so mladoletne, druge imajo otroke, tretje so noseče. Delujejo v manjših skupinah. Nekatere so tudi žrtve trgovine z ljudmi. V istem dnevu so lahko na več različnih lokacijah, dopoldne v Ljubljani, popoldne že na Bledu, v Postojni ali v slovenski Istri. “Bistveno je izmenjevanje informacij z občani,” je poudaril Beganović in pojasnil, da so na njihovi postaji oblikovali posebno delovno skupino, od tega deset policistov dela na terenu. Pojav jim je uspelo precej omejiti. V letu 2017 so prijeli 16 storilcev, lani osem, letos pa šest. “Za zagotavljanje skupne varnosti je nujno sodelovanje vseh deležnikov,” je dodal.

Jure Grilc

kriminalist

“Žeparji delujejo kot običajni ljudje, nekateri so oblečeni kot poslovneži, drugi kot delavci, imajo otroke in dojenčke, s katerimi zavajajo. Težko jih je prepoznati.”

V Piranu pozitivne spremembe

Na pozitivne spremembe v letošnjem letu je opozoril tudi piranski župan Đenio Zadković. Potem ko so v začetku leta piranski gostinci opozorili, da so vse pogosteje žrtve vlomilcev, so februarja sklicali izredni varnostni sosvet, na katerem so s policisti in redarji določili varnostno strategijo. Policisti so v mestu okrepili svojo prisotnost, več je patruljiranja, razmere so nadzirali tudi s policisti konjeniki. Spremenili pa so tudi delovanje redarske službe in jo kadrovsko okrepili. Do junija so v Piranu obravnavali 48 kaznivih dejanj, lani v enakem obdobju pa 79, je še dodal Zadković.

Jure Grilc, vodja skupine za premoženjska kazniva dejanja v koprskem sektorju kriminalistične policije, je naštel nekaj načinov delovanja in mitov, ki veljajo glede žeparstva. Ljudje so prepričani, da bi čutili, če bi jim nekdo izmaknil denarnico in da je nemogoče vzeti denarnico iz notranjega žepa suknjiča. Prav tako ni res, da žeparje zlahka prepoznamo. “Žeparji delujejo kot običajni ljudje, nekateri so oblečeni kot poslovneži, drugi kot delavci, imajo otroke in dojenčke, s katerimi zavajajo. Težko jih je prepoznati,” je dejal Grilc.

Irfan Beganović

policist

“Za zagotavljanje skupne varnosti je nujno sodelovanje vseh deležnikov.”

Pred žeparji se lahko zaščitimo predvsem z različnimi samozaščitnimi ukrepi. “Zadrga na torbici je za to, da preprečuje roki, da seže v notranjost,” je bil nazoren. “Ne poskušajte sami prijeti storilca, prepustite to policiji, življenje je vredno največ,” je še opozoril Grilc.

Janja Tolja s koprske mestne občine pa je pojasnila, da se turisti s turističnih ladij v Kopru počutijo varne, v vseh teh letih so imeli le nekaj primerov, ko so bili turisti z ladij žrtve tatov. Za okradene turiste je pomembno tudi to, kako jih obravnavajo v postopku. To, da je Slovenija varna država, pa je tudi eden od dejavnikov, zaradi katerega se ladjarji odločajo za obisk Kopra, je še dodala predstavnica koprske občine.

---