Skoraj polovica smrtnih žrtev zaradi hitrosti

Do začetka avgusta je na slovenskih cestah zaradi neprimerne hitrosti umrlo že 31 ljudi, kar je skoraj polovica vseh smrtnih žrtev letos, poudarjajo na policiji ob začetku vseevropske akcije Hitrost.

Policisti bodo do nedelje poostreno nadzirali, ali vozniki spoštujejo omejitve hitrosti.  Foto: Danijel Cek
Policisti bodo do nedelje poostreno nadzirali, ali vozniki spoštujejo omejitve hitrosti.  Foto: Danijel Cek

SLOVENIJA > Policisti bodo do nedelje po vsej Sloveniji poostreno preverjali, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. “Neprilagojena hitrost je še vedno glavni vzrok za prometne nesreče, v katerih se ljudje huje poškodujejo ali celo umrejo,” poudarjajo na generalni policijski upravi.

Lani je v nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprimerne hitrosti, umrlo 37 ljudi, kar je 41 odstotkov vseh smrtnih žrtev. Letos se je prometna varnost poslabšala, to se kaže tudi pri prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Do 9. avgusta je v takšnih nesrečah umrlo 31 ljudi (kar pomeni skoraj 47 odstotkov vseh smrtnih žrtev v letošnjem letu), torej le sedem manj kot v vsem lanskem letu. V enakem obdobju lanskega leta je zaradi hitrosti v prometnih nesrečah umrlo 22 ljudi.

31

ljudi je do prvih dni avgusta umrlo na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti

22

ljudi pa je zaradi takšne vzroka nesreč umrlo v enakem obdobju lanskega leta

Zaradi neprilagojene hitrosti je 14 ljudi umrlo na regionalnih cestah, sedem na glavnih, pet na avtocestah in pet na cestah v naseljih. Med žrtvami je bilo največ potnikov v osebnih vozilih - devet, umrlo je osem voznikov avtomobilov, sedem motoristov in dva sopotnika na motornih kolesih, dva voznika tovornih vozil, dva pešca in kolesar.

Z akcijo, preventivni del koordinira agencija za varnost prometa, želijo v policiji umiriti hitrosti in vplivati na zavedanje ljudi, da lahko z zmanjšanjem hitrosti vožnje že za nekaj kilometrov na uro pomembno zmanjšajo tveganja za nastanek prometnih nesreč in predvsem na težo njihovih posledic. “S poostrenim nadzorom hitrosti želimo prometne udeležence opozoriti, naj bodo bolj pozorni na predpisane omejitve. Dolgoročni cilj pa je vplivati na voznike, da bi spremenili svoj slog vožnje, da bi vozili čim bolj defenzivno, umirjeno ter z upoštevanjem šibkejših udeležencev v prometu,” še dodajajo na policiji.

Višje hitrosti so značilne predvsem za obdobja lepega vremena, ko so vozne lastnosti cest dobre, vozniki pa lahko zaradi dobre vidljivosti, suhih cest in drugih dejavnikov dobijo lažen občutek varnosti, zato vozijo hitreje. V poletnih mesecih pa je promet gostejši, zato lahko prej pride do nesreče. Policisti zato voznike pozivajo, naj se na pot odpravijo spočiti, naj se odpravijo pravočasno, na cesti pa naj bodo strpni im umirjeni. Znova opozarjajo, da lahko vozniki prav sami največ naredijo za večjo varnost, vožnjo naj prilagodijo tudi svojemu vozniškemu znanju, izkušnjam in razmeram na cesti.


Komentar novinarja

Silva Križman

Smrtonosna nestrpnost

Slovenske ceste v minulem tednu niso terjale smrtnih žrtev. To je sicer spodbudno. Teoretično je možnost za nastanek hudih prometnih nesreč v času, ko se promet odvija po polžje, manjša kot sicer, po drugi strani pa so tudi v gostem prometu na razbeljenih cestah dejavniki tveganja veliki. Več je verižnih trčenj, motoristi si z bolj ali manj nezmanjšano hitrostjo utirajo pot med kačo pločevine, pozornost voznikov, zlasti tistih, ki so na poti na dopust ali se z njega vračajo, je manjša. Tudi ...

Preberi več

Najbolj brano