“Počasi se posloviš in se sprašuješ, kakšen bo konec”

“Čakaš, počasi se posloviš in se sprašuješ, kakšen bo konec,” je najhujše trenutke na morju včeraj opisal Goran Jablanov, 47-letni profesor športne vzgoje, deskar, ki so ga v ponedeljek popoldne močan veter in valovi pred Umagom odnesli od obale. Še skoraj ves torek so ga iskali hrvaški, slovenski in italijanski pripadniki reševalnih služb, na Hrvaškem tudi številni prostovoljci. Ko je upanje že skoraj ugasnilo, pa je z desko priplaval do Sesljana.

Goran Jablanov je med skoraj 40 kilometrov dolgo potjo od Umaga 
do Sesljana ves čas videl  italijansko  obalo na eni strani, na drugi 
pa hrvaško in slovensko.   Med Portorožem, Umagom in Gradežem 
so ga iskali tudi z letalom Obalnega letalskega centra Portorož.  Foto: Obalni letalski center
Goran Jablanov je med skoraj 40 kilometrov dolgo potjo od Umaga do Sesljana ves čas videl italijansko obalo na eni strani, na drugi pa hrvaško in slovensko. Med Portorožem, Umagom in Gradežem so ga iskali tudi z letalom Obalnega letalskega centra Portorož.  Foto: Obalni letalski center

SESLJAN, LJUBLJANA > Goran Jablanov, ki je že v torek zvečer razburkano morje in jadralno desko zamenjal za domačo posteljo, je včeraj dejal, da je fizično še kar v redu, le malo šibak je in še dehidriran, psihično pa njegovo razpoloženje še niha, misli mu še uhajajo na morje. S prijateljem se sta v ponedeljek. jadrala pred plažo Punta v Umagu, kjer je bilo še približno 20 do 30 surferjev, eden je jadral s kajtom. S prijateljem sta jadrala v etapah, najprej je jadral eden in ga je drugi opazoval, nato sta zamenjala. Oba sta izkušena jadralca, pravi. “Z jadranjem imam 33 let izkušenj. Razmere niso bile tako grozne, kot sem kasneje slišal, da naj bi bile. Za jadranje z majhno opremo so bile v redu,” je povedal Jablanov.

Kot iskanje igle v senu
Slovenskega deskarja so v torek dopoldne iskali tudi s plovili slovenske policije in uprave za pomorstvo, vendar so morali akcijo prekiniti zaradi ponovnega poslabšanja razmer na morju. Aljoša Besednjak, ki je bil na morju s čolnom pristaniške kapitanije, je povedal, da so bili valovi visoki tudi tri metre in da bi v takih razmerah težko koga opazili. Pregledali so območje od Debelega rtiča do Pirana. Pogrešanega deskarja so iskali tudi iz zraka. Predsednik Obalnega letalskega centra Portorož Amedeo Žigon je povedal, da so večkrat preleteli območje med Portorožem, Umagom in Gradežem. S pilotom Claudiom Del Giustom so bili še trije opazovali, ki so daljnogledi gledali v vseh smereh. “To je tako, kot da iščeš iglo v senu. Ob vsaki peni, ki se pojavi, že gledaš, da ni morda kaj drugega,” je poudaril Žigon. Z upravo za zaščito in reševanje imajo pogodbo, po kateri izvajajo naloge s področja zaščite in reševanja, tudi takšne, kot je bila v tem primeru. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, ki je angažiral portoroški letalski center, je potrdil, da v takih primerih poravnajo stroške.
Ob iskanju pogrešanega deskarja so se na družabnih omrežjih številni spraševali, kdo plača stroške reševanja v takšnih primerih. Mnogi bi jih naložili v plačilo tistim, ki se ne zmenijo za opozorila. V začetku tedna je bilo na morju zaradi slabega vremena izdano rdeče opozorilo. “Stroški so v takšnih primerih res veliki. Zaradi lahkomiselnosti je lahko ogroženo tudi življenje tistih, ki rešujejo,” ugotavlja Jadran Klinec, direktor uprave za pomorstvo. Tudi včeraj so reševali posadko, ki je pred Izolo ostala na plovilu brez pogona. Strinja se, da bi morali glede plačila stroškov reševanja, ko gre za, denimo, veliko malomarnost, razmisliti o spremembi zakonodajo. Plačila stroškov takšnih akcij zdaj ne naložijo tistim, ki jih rešujejo.

Jambor se je zlomil na zadnjem obratu

Jambor na surfu se mu je zlomil, ko je uro pred temo nameraval končati z jadranjem, bil je že na obratu in je nameraval odjadrati proti obali. “Ko se je zlomil jambor, sem mislil, da bom lahko odplaval do obale, a sem že v minuti ugotovil, da ne bo šlo. Pomoč sta mi ponudila dva jadralca,” je začetek dramatične avanture na morju opisal 47-letnik. Jambor je odvrgel, jadro zvil na desko in spel, lok jadra je dal enemu od dveh jadralcev, drugi ga je poskušal odvleči, a ni šlo. Veter je bil premočen. “Nisem hotel še njega spraviti v težave, zato sem mu rekel, nam me zapusti,” je dodal Jablanov.

Neizmerno hvaležen

Goran Jablanov je včeraj večkrat poudaril, da je neizmerno hvaležen vsem, ki so na Hrvaškem, v Sloveniji in Italiji kakorkoli sodelovali in pomagali pri iskanju in njegovem reševanju. Poudaril je tudi “neverjeten pogum vseh ljudi”, ki so ga v torek iskali s plovili na razburkanem morju. “Kapo dol,” je še dejal.

Ko je ostal sam na morju, si je naredil načrt. Ko so bili močni sunki vetra, je poskušal počivati, ko je veter popustil, je plaval, eno fazo z rokami, drugo z nogami, tretjo pa je počival, da se ne bi preveč izčrpal. “Ko sem videl svetilnik v Umagu, sem se še odločal, ali bi pustil desko in plaval proti obali, a sem se odločil, da tega ne naredim,” je povedal Jablanov. Kasneje se je usmeril proti rtu Savudrija, vendar ni mogel priplavati do obale, saj ga je veter odnašal. Ves čas je plaval s tokom.

“Razmišljal sem o vsem živem”

“Razmišljal sem o vsem živem, o ljudeh, ki jih poznam. Bil sem miren in spokojen. Zavedal sem se, da je to konec ... Občutek imaš, kot da nisi v sebi,” je opisoval težke trenutke: “Čakaš, kaj bo, počasi se posloviš in se sprašuješ, kakšen bo konec.”

Glede na razmere na morju ponoči niti ni upal, da ga bi iskali na morju, vedel pa je, da ga bodo zjutraj začeli iskati. Na obali je videl lučke svetilk in modre luči, zato je vedel, da ga iščejo in upal. Upanje pa je zbledelo, ko ga je nosilo v temi. Najhuje je bilo, ko ga je sredi noči streslo z deske. Zaradi lune, ki je posvetila izza oblakov, je desko videl, jo zatipal in spet prišel nanjo. Ves čas je plaval s tokom, ki ga je nosil proti italijanski obali. Podnevi je na italijanski in slovenski strani videl tankerje in večje ladje, kričal je, vendar so bile predaleč. Opazil je tudi ladjo italijanske obalne straže.

V torek popoldne je bil že precej na koncu z močmi. Če so bili prej težava tudi več kot pet metrov visoki valovi, mu je potem povzročala težave mrzla voda (kjer se izliva Soča. “Drgetanje telesa se je povečalo, vedel sem, da ne smem več v vodo. Sedel se na deski in plaval z rokami,” je povedal Jablanov.

Ko je priplaval do obale, je sonce zahajalo

Ko se je približal obali, se je spraševal, kako bo priplaval na kopno. Usmeril se je do peščene plaže.. Na obali pa je imel težave s hojo. “Priplazil sem se do grmičevja, si naredil dva palici in začel hoditi proti cesti. To je zaradi izčrpanosti in težav z ravnotežjem trajalo kar nekaj časa. Ko sem začel hoditi, je sonce ravno zahajalo,” se še spomni. Prišel je dol lokala Costa dei Barbari v Seljanu, od koder so poklicali številko 112, on pa je sporočil ženi, da je na obali.

Žena se je takrat ravno vračala iz hrvaške Istre, kamor je prišla v torek zjutraj. Ko jo je poklical, se je s prijateljem ravno vračala v Ljubljano. Skupaj sta potem šla z reševalci v bolnišnico Katinara, od koder pa so ga kmalu odpustili. Žena je že pred tem prepoznala trapez, ki so ga italijanski reševalci opazili v morju. “Žena je verjela do zadnjega, res, skrbi pa je bilo veliko. Hudo ji je bilo, ko so rekli, da bodo poklicali potapljače. Zdaj pa skrbi zame,” je povedal 47-letni profesor športne vzgoje na Gimnaziji Jožeta Plečnika.

Naslednji dan je šel v Trst po desko in omenjeni trapez. Ćastniku obalne straže je povedal, da so to koščki njegovega življenja in da ji potrebuje, da življenje spet sestavi. Hvaležen jim je, ker je oboje dobil.

“O windsurferjih govorijo kot o ekstremistih, ki iščejo nesrečo, kar ne drži. Smo športniki, ljubimo življenje in spoštujemo naravo,” je poudaril Jablanov in znova zatrdil, da so bile razmere v zalivu pred plažo Punta v Umagu takrat v redu. Vedno spremljajo vremenske razmere, je zatrdil, a, kot pravi, so bile v ponedeljek popoldne nepredvidljive. Povedal je še, da Hrvata, ki je imel težave s kajtom, in je po dobri uri priplaval na obalo, ne pozna. Dodal je še, da je imel srečo, da je v ponedeljek oblekel svojo najtoplejšo neoprensko obleko in da je imel na glavi podkapo. Nedvomno pa je k srečnemu razpletu pripomogla tudi dobra fizična pripravljenost. V ponedeljek ga že čaka pouk, in veliko vprašanj.


Najbolj brano