Milijon za kamnolom brez koncesije?

“Krivde ne morem priznati, ker je šlo v tem primeru za našo poslovno odločitev,” je včeraj Dušan Črnigoj, nekdanji generalni direktor Primorja, odgovoril sodnici. Krivdo je zanikal tudi njegov takratni pomočnik za ekonomsko področje Alojz Bolčina. Tožilstvo jima očita, da sta podjetje, ki je od leta 2012 v stečaju, oškodovala za več kot milijon evrov.

Dušan  Črnigoj  (pred njim odvetnik Bogomir Horvat) včeraj na 
sodišču ni priznal krivde   za očitke   iz obtožbe specializiranega 
tožilstva.   Foto: Tomaž Primožic/FPA
Dušan Črnigoj (pred njim odvetnik Bogomir Horvat) včeraj na sodišču ni priznal krivde za očitke iz obtožbe specializiranega tožilstva.  Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > Specializirano tožilstvo je obtožbo, ki jo je včeraj predstavila državna tožilka Marjana Grašič, lani spisalo proti 72-letnemu Dušanu Črnigoju, 78-letnemu Alojzu Bolčini, nekdanjemu generalnemu direktorju Primorja in njegovemu takratnemu pomočniku za ekonomsko področje (oba sta že vrsto let upokojena), ter 60-letnemu Hrvatu Mariju Gvozdenu.

Gvozden je bil pred leti direktor hrvaške družbe MGT Kumrovec in je Primorju v letu 2006 prodal stoodstotni lastniški delež v podjetju Miljkovići iz hercegovskega Mostarja. Za Primorje je bilo to podjetje zanimivo zaradi kamnoloma Mokri Do, kupnina je znašala 1,1 milijona evrov.

1,38

milijona evrov znaša znesek, za katerega naj bi Dušan Črnigoj in Alojz Bolčina oškodovala ajdovsko gradbeno podjetje Primorje

Dušan Črnigoj (foto: Tomaž Primožič/FPA)

Obtožba: Primorje oškodovala za 1,38 milijona evrov

Po obtožbi pa naj bi Črnigoj in Bolčina vedela, da je podjetje Miljkovići prezadolženo, saj da je bila vrednost njegovega premoženja manjša od njegovih obveznosti, prav tako pa ni imelo koncesije za izkoriščanje kamna v kamnolomu Mokri Do, je pojasnila tožilka. Kupnina v višini 1,1 milijona evrov tako po oceni tožilstva ni predstavljala poštene vrednosti. Edina poslovna dejavnost podjetja je bilo prav izkoriščanje kamnoloma, ker pa ni imelo koncesije, naj bi bilo brez vsakršne tržne vrednosti.

Prvo kazen prestal v zaporu, drugo na gradbišču

Dušan Črnigoj je včeraj sodnici pojasnil, da je bil doslej dvakrat obsojen, prvič pred leti v zadevi Čista lopata, drugič pa zaradi zlorabe pri državni pomoči Primorju. V zadevi Čista lopata je sodišče Črnigoja obsodilo na 14 mesecev zaporne kazni, ki jo je prestal v koprskem zaporu, v drugem primeru pa na leto in pol zapora, ki jo je odslužil z delom v splošno korist. Poročali smo, da je alternativno kazen prestal z delom na postojnski občini, kjer je s svojim znanjem pomagal na enem od občinskih gradbišč. Še en postopek je odprt na ljubljanskem sodišču (v zadevi šentviški predor), v drugih dveh zadevah pa ga je novogoriško sodišče oprostilo.

Primorje je družbi Miljkovići od marca 2006 do junija 2008 nakazalo tudi več posojil in poplačalo njene terjatve, skupno za približno 285.000 evrov. Čeprav podjetje Miljkovići ni dobilo koncesije za izkoriščanje kamnoloma Mokri Do, Črnigoj od družbe MGT ni zahteval vračila kupnine niti ni odredil unovčenja zadolžnic, trdi tožilstvo. Bolčino je pooblastil za podpis aneksa k pogodbi, s katerim so se odpovedali vračilu kupnine.

Primorje naj bi po obtožbi skupaj oškodovala za 1,38 milijona evrov, družbi MGT pa pridobila 1,1 milijona evrov premoženjske koristi. Črnigoju in Bolčini tožilstvo očita kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic, Gvozden pa naj bi jima pri tem kaznivem dejanju pomagal.

Obtožena krivde nista priznala

“Krivde ne morem priznati, v tem primeru je šlo za našo poslovno odločitev,” je na vprašanje, ali prizna krivdo, sodnici Tatjani Cvetičanin najprej odgovoril Črnigoj. Kasneje je krivdo zanikal še Bolčina. Na koprsko okrožno sodišče je prišel tudi Gvozden, ki pa si je svojo odvetnico izbral šele tik pred narokom, zato sta sodnico prosila, da ga preloži. Ker jima je sodnica ugodila, se Gvozden še ni izrekel glede krivde.

Državna tožilka je predlagala, da na sojenju zaslišijo 14 prič oziroma preberejo zapisnike z njihovih zaslišanj ter preberejo druge listine v sodnem spisu. Obramba Črnigoja in Bolčine pa se z branjem zapisnikov ne strinja in vztraja, da vse priče zaslišijo na glavni obravnavi. V sodni spis sta odvetnika vložila številne listine, več izvedenskih mnenj in drugo dokumentacijo.

Obramba: pregon je zastaral

Odvetnika sta prepričana, da je kazenski pregon za oba obtožena zastaral že v letu 2016, zato sto sodišču predlagali, naj se najprej opredeli do tega vprašanja.

“Obramba bo pokazala, da obtožba v veliki meri temelji na izjavah prič in na dokumentih, a se iz opisa obtožbe vidi, da se specializirano tožilstvo vanje ni poglobilo, jih jemlje selektivno ali jih napačno tolmači,” je poudaril odvetnik Bogomir Horvat, ki zagovarja Črnigoja. Meni, da si tožilstvo napačno razlaga tudi pravne podlage, ki v v Bosni in Hercegovini veljajo glede koncesij.

Izvedenci, ki jih je najela obramba, so ugotovili, da bi lahko družba Miljkovići kamnolom izkoriščala vse do leta 2018, tudi če formalno ni imela koncesije. Odvetnika sta s prstom pokazala na novo vodstvo Primorja in stečajnega upravitelja, češ da nista storila vse, da bi podjetje Miljkovići nadaljevalo s postopki za pridobitev koncesije. Izvedenec geološke stroke, ki si je ogledal rudnik, je ugotovil, da so bile zaloge kamna v kamnolomu vredne več kot pet milijonov evrov oziroma so za šestkrat presegle vrednost posla.

“Primorje ni kupilo mačka v žaklju”

Glede spornega aneksa sta odvetnika Horvat in Danilo Grilj, ki zagovarja Bolčino, pojasnjevala, da so določila pogodbe z njim spreminjali, da se je Primorje sploh lahko v registru vpisalo kot lastnik. Zanikala sta, da naj bi šlo za posel špekulativne narave. Odvetnik Horvat je še dodal, da je bila naložba v času, ko sta podpisala pogodbo in aneks, upravičena, saj nista mogla vedeti, da novo vodstvo in stečajni upravitelj ne bosta “ravnala kot dobra gospodarja”. Odvetnik Horvat je ocenil, da je stečajni upravitelj s svojim ravnanjem oškodoval upnike.

Obramba obtožene dvojice je prepričana, da bi lahko postopek pridobivanja koncesije uspešno končali, kot je to kasneje naredilo drugo podjetje. O tem naj bi zaslišali nekdanjega in sedanjega ministra za gospodarstvo hercegovsko neretvanskega kantona.

“Primorje ni kupilo mačka v žaklju, ampak visoko donosno podjetje,” je še poudaril Grilj.


Najbolj brano