Lažnivi žigolo mora plačati

Prvič mu je uspelo s pritožbo, drugič pa ne. 67-letni Enver Velić iz Nove vasi pri Poreču mora svojima nekdanjima ljubicama vrniti 10.500 evrov, kolikor sta mu posodili, sicer bo moral za leto dni v zapor. Zanikanje očitnih dejstev bo zanj še dražje, saj mora poleg glavnice plačati še 5800 evrov obresti. Sodišče je ugotovilo, da je lagal o svojem bogastvu, delu in izobrazbi.

Enver Velić Foto: Danijel Cek
Enver Velić Foto: Danijel Cek

NOVA GORICA > Novogoriško okrajno sodišče je hrvaškega goljufa obsodilo maja lani, sodba pa je po zavrnitvi pritožbe v začetku letošnjega februarja postala pravnomočna. Sodba je pravzaprav enaka prvi sodbi, ki jo je novogoriško okrajno sodišče izreklo že novembra leta 2015, vendar jo je višje sodišče razveljavilo, češ da sodišče ni dovolj jasno ugotovilo obtoženčeve identitete. Zato je sodišče drugič preverilo vse obtoženčeve hvale o njegovem statusu in bogastvu ter samo še potrdilo ugotovitev, da gre za goljufa.

Sodnica Jožica Živec Umek je namreč ugotovila, da 67-letni Enver Velić iz Nove vasi pri Poreču nima stalnega bivališča v Nemčiji, kot se je hvalil, da po podatkih tajskega Interpola ni nikoli stopil na tajsko ozemlje, da ni prejemnik ne nemške ne hrvaške pokojnine, da njegovemu očetu ni bilo ime Slavko, ampak Ejub in da nikoli ni hodil na pomorsko šolo v Bakar in pomorsko fakulteto na Reki, kaj šele da bi ju dokončal.

Na dejstva, ki mu jih je sodnica prebrala iz uradnih listin iz Hrvaške, Nemčije in Tajske, je odgovarjal le, da nima kaj reči, da gre za absurde in da se temu lahko le smeje. “Od česa pa potem živim, če nimam pokojnine?” je vprašal sodnico. “V svojem življenju sem vse krvavo zaslužil s svojimi desetimi prsti,” je dodal.

Pozna cel svet, svet pa ne pozna njega

Velić se ni strinjal niti z datumom smrti svoje lastne matere, vztrajal pa je, da ni bil nikoli nikjer obsojen. Hrvaško pravosodno ministrstvo pa ima v svoji evidenci zapisano, da je bil zaradi ponarejanja listin obsojen v Kranju, zaradi groženj pa dvakrat v Pulju.

Na vprašanje, v kateri nemški družbi je bil zaposlen, je odgovoril le, da v neki shipping company (pomorski družbi). Na vprašanje, kje ima registrirana svoja mercedesa, je odgovoril, da starejšega v Hamburgu na svoje ime, novejšega pa na ime prijatelja, prav tako v Hamburgu. Na vztrajanje sodnice, naj pove ime svojega prijatelja, je odgovoril le, da gre za nemškega državljana. Imena ni hotel povedati.

Prav tako sodnici ni hotel izročiti izpiska svojega bančnega računa iz banke Post Bank v Hamburgu, se je pa med branjem z lista pred seboj pohvalil, da ima na njem 620.000 evrov. Prav tako je v roki držal domnevno odločbo o nemški pokojnini. Tudi te ni hotel izročiti sodnici. Potem ko mu je predstavila odgovor hrvaškega ministrstva za finance, da ima odprt račun v Privredni banki v Zagrebu, je povedal, da je res imel nek račun na Hrvaškem, vendar ne na svoje ime, ampak na ime neke Slovenke iz Izole.

Iskal osamljene ženske

Na vprašanje, zakaj tako, je odgovoril, da ga je strah hrvaške države, ker da je kriminalna in strankam krade denar. Na prvem sojenju je trdil, da ima svoj račun in denar na otoku Jersey med Francijo in Veliko Britanijo. Takrat je povedal tudi ime banke, ki po javno dostopnih podatkih sploh ne obstaja.

Sicer pa sta tudi na drugem sojenju pričali oškodovani Marjana M. z Gorenjskega in Vida S. iz Ljubljane. Potrdili sta svoja pričanja na prvem sojenju, na katerem sta podrobno opisali, kako ju je omrežil in nato od njiju začel “molsti” denar. “Vedno je bil zelo prijazen, pohvalil je mojo obleko, frizuro. Zajtrk sem dobila v posteljo. Izkazoval mi je ljubezen,” je povedala Ljubljančanka. Njej je natvezil, da kupuje zemljo od istrskega kmeta, tako da mu je najprej posodila pet tisoč evrov, nato pa za razne druge stvari še 2400 evrov. Tudi Gorenjka mu je večino denarja posodila za “nakup parcele”.

Plačali sta mu za mercedesov znak

Sicer pa sta mu obe posojali denar za skoraj enake “potrebe”: za plačilo pregleda njegove bolne mame, ki je bila takrat že nekaj let mrtva, za plačilo stroškov hiše v Novi vasi, ena mu je plačala celo popravilo izpuha na njegovem mercedesu, obe pa nov Mercedesov znak, ki naj bi mu ga ukradli v Ljubljani, pred blokom njegovega “prijatelja” Tadeja Hrušovarja. Ne da bi vedeli ena za drugo, mu je ena kupila celo čebulice tulipanov, druga pa jih posadila pred njegovo hišo.

Sodnica ga je na koncu spoznala za krivega kaznivega dejanja goljufije in mu izrekla leto dni zaporne kazni, ki mu je ne bo treba prestati, če v treh letih ne bo storil novega kaznivega dejanja ter če leto dni po sodbi Gorenjki in Ljubljančanki ne bo vrnil 3150 in 7420 evrov. Seštevek obeh zneskov z obrestmi vred danes znaša že dobrih 16.000 evrov.


Najbolj brano