Lani so slovenske ceste terjale enajst odstotkov manj žrtev kot leto prej

“Šele ko nam ob koncu leta ne bo treba poročati o mrtvih v prometnih nesrečah, bomo lahko govorili o resnično dobrem uspehu in dobri prometni varnosti. Samo takrat bomo lahko zadovoljni,” je ob včerajšnji predstavitvi prometne varnosti v lanskem letu dejal direktor agencije za varnost prometa Igor Velov.

Na slovenskih cestah se je lani zgodilo nekaj več kot 18.000 nesreč, 
kar je 2,5 odstotka več kot predlani, vendar je v teh umrlo manj 
ljudi, prav tako se jih je manj hudo poškodovalo.  Foto: ZGRS Sežana
Na slovenskih cestah se je lani zgodilo nekaj več kot 18.000 nesreč, kar je 2,5 odstotka več kot predlani, vendar je v teh umrlo manj ljudi, prav tako se jih je manj hudo poškodovalo.  Foto: ZGRS Sežana

LJUBLJANA > Leto 2018 je bilo z vidika prometne varnosti na slovenskih cestah najbolj uspešno v zadnjih 64 letih. Umrlo je 92 prometnih udeležencev, 12 manj kot predlani, je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavil Igor Velov. Cilj agencije za varnost prometa je nič smrtnih žrtev.

Nadzor sam po sebi ne zadošča

Lansko dodatno zmanjšanje števila žrtev prometnih nesreč Velov pripisuje intenzivnemu delu različnih služb, od agencije do policije, ter skupnim prizadevanjem za izboljšanje varnosti na cestah. Ob tem je tudi vodja sektorja prometne policije pri generalni policijski upravi Ivan Kapun poudaril, da izboljšanje prometne varnosti ni nekaj samoumevnega, rezultat nekih hitrih ukrepov, ter da se trend lahko hitro obrne. “Policija je v preteklem letu izvedla skoraj 300.000 represivnih ukrepov, toda sam nadzor ni dovolj. Rešitev je v sistemskem pristopu, v preventivi, osveščanju in predvsem v nas samih, da kot družba obsojamo nesprejemljivo vedenje v prometu,” je dejal Kapun.

300.000

represivnih ukrepov so lani v prometu izrekli policisti

Policija je, kot je povedal Kapun, lani obravnavala 18.000 prometnih nesreč, hudo poškodovanih je bilo 798 udeležencev. Med 92, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, je bilo 33 voznikov in 12 potnikov, 15 med njimi pa v času nesreče ni bilo pripetih. Poleg tega je lani umrlo še osem kolesarjev (šest jih ni uporabljalo kolesarske čelade), 13 pešcev ter 16 voznikov motornih koles (osem jih je umrlo zaradi neprilagojene hitrosti), je naštel Kapun. Med kolesarji se je število žrtev zmanjšalo za 27 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih 25 letih.

Hitrost ostaja prva

Glavni vzrok za smrtne prometne nesreče je še vedno prevelika hitrost. Največ smrtnih prometnih nesreč se je lani zgodilo ob sobotah, torkih in petkih. Med najpogostejšimi vzroki ostajata hitrost ali nepravilen premik z vozilom.

Igor Velov

direktor AVP

“Ne pozabimo, da na cesti vedno odločajo stotinke sekunde. Varnost pa se začne pri nas samih.”

Največ nesreč s smrtnim izidom se je zgodilo na regionalnih cestah (33 odstotkov, v njih je umrlo 31 ljudi). Na lokalnih cestah in v naselju se je zgodilo 28 odstotkov smrtnih nesreč, ki so terjale 25 žrtev, na glavnih cestah 22 odstotkov (21 mrtvih) in na avtocestah ter hitrih cestah 17 odstotkov (15 mrtvih).

Manj alkohola, visoke koncentracije

Tako Velov kot Kapun sta izpostavila izboljšanje na področju alkohola. Temu pripisujejo 22 lanskih smrti, medtem ko je bil prejšnja leta alkohol večinoma povezan s tretjino vseh smrti v prometu. Skrb pa vzbuja, da so imeli vsi udeleženci prometnih nesreč, pri katerih so zaznali prisotnost alkohola, v organizmu zelo visoke stopnje alkohola.

To pa, soglasno menita Velov in Kapun, kliče po drugačnih pristopih. Gre namreč za voznike, pri katerih siceršnje akcije proti alkoholu v prometu ne učinkujejo. Raziskava agencije je, denimo, pokazala, da imajo tisti, ki so udeleženi v več nesrečah, v vsaki naslednji višjo stopnjo alkohola v organizmu. “Te resnično nevarne ljudi je treba drugače obravnavati,” pravi Velov.

Agencija za varnost prometa bo letos vložila več napora v nadgradnjo presojanja prometne varnosti oziroma varnosti cestne infrastrukture, pa tudi v spremembe prekrškovne in prometne zakonodaje. Prizadevali si bodo, da bi dovoljeno stopnjo alkohola z 0,5 znižali na 0,2 promila, sekcijsko merjenje hitrosti pa razširili po celotnem avtocestnem križu.

Ministrstvu za infrastrukturo bodo predlagali vzpostavitev nadzornih mobilnih enot, ki bi na cestah preverjale tehnično brezhibnost vozil ter jih nemudoma umaknile s ceste, če ne bi bila brezhibna. “Ne pozabimo, da na cesti vedno odločajo stotinke sekunde. Varnost pa se začne pri nas samih,” je sklenil Velov.


Najbolj brano