Kameri sta ju snemali, gledal pa nihče

“Ključno za pobeg je bilo neizvajanje nadzora,” je poročilo o pobegu dveh pripornikov iz koprskega zapora včeraj sklenila predsednica komisije Janja Pahor Mohorič. Dve kameri sta snemali pripornika, kako sta bežala skozi okno celice po notranjem dvorišču in čez zunanji zid, vendar paznik dogajanja na ekranu ni spremljal. Direktor koprskega zapora Dušan Valentinčič prevzema objektivno odgovornost in se umika v pokoj.

LJUBLJANA >“Ničesar ni, kar bi želeli prikriti, zakriti ali zamolčati,” je včerajšnjo težko pričakovano novinarsko konferenco o okoliščinah pobega dveh pripornikov iz koprskega zapora začel direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Janja Pahor Mohorič, predsednica komisije, ki je preverila in analizirala vse okoliščine pobega pripornikov, je povedala, da so pregledali vso dokumentacijo, se pogovorili z vpletenimi, pregledali posnetke in si ogledali prizorišče. “Na pobeg sta se skrbno pripravljala dlje časa, da jima je uspel, pa je prispevalo več okoliščin,” je nadaljevala. Večina kamer v koprskem zaporu deluje tako, da se ob zaznavi gibanja njihova slika takoj pojavi na ekranih v nadzorni sobi. “Gibanje pripornikov sta tiste noči zaznali dve kameri,” je povedala. Dodala je, da video nadzorni sistem ni optimalen, pomanjkljivost pa je tudi, da si lahko dežurni paznik sam nastavi, s katerih kamer bo spremljal dogajanje na monitorjih.

Skoraj tri ure mrka

“Komisija je pogledala posnetke in videla, kar bi moral tiste noči videti paznik v nočni izmeni,” je povedal direktor slovenskih zaporov Jože Podržaj in dodal: “Nekaj manj kot tri ure je čas, ko v tej noči nihče od paznikov in vodja izmene ni izvajal nikakršnega nadzora. Kaj so počeli, ne vemo, in tudi povedali ne bodo. Niso pa izvajali tega, za kar so tam.”

138 novih paznikov in 29 strokovnih delavcev bi že danes potrebovali v slovenskih zaporih.

Komisija je ugotovila tudi, da pazniki v koprskem zaporu niso preverjali rešetk, kot bi morali. “Rešetke sta morala žagati počasi in dalj časa. Tudi komisija je poskušala prežagati rešetko, vendar so se zobje na žagah po nekaj rezih obrusili, tako da rezanje ni bilo več mogoče. Komisija ocenjuje, da kakovost jekla rešetk ustreza zahtevam, smo pa rešetke poslali tudi na analizo,” je povedala.

“Pojavila se je informacija, da so pazniki poskusili tudi sami in rešetko prežagali v 15 minutah. Nesporno je niso! Dejstvo, da jih niso prežagali 15 let, potrjuje, da so iz manganovega jekla, kar bo pokazala tudi analiza,” pa je o rešetkah povedal direktor koprskega zapora Dušan Valentinčič.

Luknjica v brisači

Valentinčič je včeraj povedal, da mu je pobegli Damnjan Mitrović po telefonu povedal, da sta s kolegom na oknu razgrnila brisačo in potem čez luknjico v njej več tednov opazovala nekaj metrov oddaljeno pisarno vodje izmene paznikov. Videla in zapisala sta si, kdaj je vodja v pisarni, kdaj prihajajo pazniki k njemu in kaj se dogaja. “Povedal mi je za paznika, pri katerem ne bi mogel nikoli zbežati. Rekel je, da ta nikoli ne spi. In da vsake pol ure sveti po oknih s svetilko. Rekel je, da sta njegovo izmeno takoj črtala s seznama,” je povedal Valentinčič.

Velika klofuta za vse

Komisija je ugotovila, da pazniki tiste noči niso opravili predvidenega števila nočnih kontrol, nadzori, ki so jih opravili, pa so bili pomanjkljivi in nestrokovni. V zaporu je bila praksa, da zaprti na okenske rešetke obešajo oblačila, brisače in druge reči, kar je onemogočalo pregled rešetk. V pomoč pri pobegu so bili tudi zabojniki in vzmetnice ob njih, vendar po besedah predsednice komisije te niso bile ključne.

“V tem zavodu se ni zgodil še noben pobeg in med zaposlenimi se je uveljavilo prepričanje, da tak pobeg ni mogoč. To v ničemer ne opravičuje odgovornosti vodstva in pravosodnih policistov, ki so vsak na svojem področju zanemarili svoje naloge. Za sam dogodek je objektivno odgovoren direktor zavoda, subjektivno pa posamezni pravosodni policisti, pri katerih je bilo dokazano pomanjkljivo in nestrokovno izvajanje nalog, in njihovi nadrejeni,” je sklenila poročilo.

Ovadili tretjega pripornika

Komisija ni ugotovila, kako sta pripornika v zapor dobila ali prinesla žagice in ne izključuje, da so pri pobegu sodelovali tudi drugi. So pa zaradi pomoči pri pobegu kazensko ovadili tretjega pripornika, ki je ostal v celici in je v minulih dneh že redno odkorakal na prostost.

“To je velika klofuta in upam tudi streznitev za vse zaposlene,” pa je začel svoja pojasnila Valentinčič. “Zavedam se, da sem kot direktor objektivno odgovoren za dogajanje, zato sem se odločil, da se upokojim. Pogoje sem izpolnil že lani, ta dogodek pa je prispeval k temu, da bom čas do upokojitve skrajšal.”

Ne morejo niti na dopust

Po njegovem zaposleni v koprskem zaporu delajo dobro. “Naši pravosodni policisti niso lenuhi in nemarni, večina dobro opravlja svoje delo, so pa v težkem položaju, ker jih je že dolgo premalo,” je nadaljeval in pojasnil prostorsko stisko zaradi navala prijetih vodičev migrantov čez državno mejo. “Imamo ogromno premeščanj iz sobe v sobo. Velikokrat jih damo prvo ali drugo noč spati kar na tla. To povzroča velike napore pravosodnih policistov, katerih število se je v zadnjem letu celo zmanjšalo. Resnično upam, da bo ta dogodek imel tudi pozitiven epilog in da bo vlada odobrila povečanje kadrovskega načrta,” je povedal Valentinčič.

Ne borijo se proti ugodnostim zaprtih

Robert Malikovič, predsednik sindikata državnih organov v koprskem zaporu, na napovedano upokojitev direktorja Dušana Valentinčiča pravi, da je to njegova osebna odločitev. “Veseli bomo, ko bodo v zaporu zaposlili 15 do 20 novih pravosodnih policistov in bo sistem normalno deloval,” je povedal po novinarski konferenci uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Dodal je še, da se z določenimi ugotovitvami interne komisije ne morejo strinjati. “Ne borimo se za to, da se ugodnosti zaprtih ukinejo, ampak za to, da bi lahko normalno delali,” je še povedal.

Velika večina paznikov je nezadovoljnih, kar Valentinčič razume, in našteva razloge za to. Ker jih je premalo, morajo delati več, lani so z velikimi težavami izkoristili dopust, vsi pa so mlajši fantje z družinami in majhnimi otroki. Skoraj polovica paznikov je lani oddelala več kot zakonsko obveznih 170 nadur. “Popolnoma razumem, da jih zaradi tega prevzame malodušje. To je upravičeno. Za neupravičenimi zahtevami pa se skrivajo posamezniki, ki slabo delajo, ali tisti, proti katerim smo zaradi kršitev sprožili ukrepe,” je dodal.

Ni opazil niti vzmetnic

Za sicer upokojenega paznika, sindikalista Frančiška Verka, ki je bil po pobegu kritičen v javnosti, je dejal, da je v nenehnem boju z njim in da Verk komaj čaka, da mu škoduje. “In to ni samo moja zgodba, to je tudi zgodba iz drugih zavodov,” je povedal. Verkovo trditev, da je osebno preprečil pregled sobe, iz katere sta zbežala pripornika, je označil za veliko laž. Zavrnil je tudi vse očitke, ki so se pojavili v dveh anonimnih pismih o dogajanju v koprskem zaporu. Priznal je le, da so bile odvržene žimnice ob smetnjakih napaka. Dodal pa je, da na žimnice njega ni nihče opozoril in je zanje izvedel šele po pobegu. Je pa eden od paznikov na žimnice pred časom res opozoril poveljnika paznikov, ta pa svojo nadrejeno.

“Rutina in nedelo se ne more prodajati kot razlog, da se je nekaj zgodilo. Če bi nekdo v minulih dneh ali nočeh opravil postopek, ki je jasno določen, potem se to ne bi zgodilo. Pravočasno bi ugotovili, da se v sobi nekaj dogaja. Če bi vodja izmene in pravosodni policist vsaj približno opravila obseg dela, ki je predviden in zahtevan, potem pripornika ne bi mogla naštudirati časovne luknje, v kateri se ne zgodi nič. Namesto tega pa po že izvedenem pobegu taisti vodja izmene pride na sveži zrak in niti ne opazi vzmetnic na ograji,” je bil še ostrejši direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Podržaj.

“Varnost so tudi ljudje”

Po njegovem mnenju so se nekateri zaposleni vključili v sindikalne aktivnosti in pod krinko sindikata poskušajo ustvariti vtis boja za pravice zaposlenih. Podržaj meni, da se nekateri ne strinjajo z našim zaporskim sistemom, ki zagotavlja dostojanstveno prestajanje kazni in dostojanstvo zaposlenih. “Ti so se včasih učili samo to, kako nekoga pretepsti in s poročilom prikriti resnico,” je bil oster.

Podržaja razjezi, ko govorijo, da so naši zapori kot hoteli. “Za nekatere zaposlene so celo več kot hoteli. Ker pridejo v nočno izmeno in jih skoraj tri ure ni nikjer, ta čas pa se jim šteje kot delovni in so zanj še plačani. Izjava, da bi v sobo dali Srba, Albanca in Arabca, pa se ne bi mogli dogovoriti o pobegu, je domet teh reformatorjev našega sistema!” je povzdignil glas Podržaj.

Napovedal je, da bodo oziroma so že po vseh slovenskih zaporih preverili vse varnostne postopke in vsa navodila. “Varnost niso samo ključi, rešetke, kamere in tako naprej. Varnost so tudi ljudje,” je sklenil.

---