Bodo sodili kot v filmih?

Če se bodo vsi vpleteni strinjali, bodo lahko naša sodišča sodila kot v ameriških filmih. Storilci kaznivih dejanj bi bili lahko obsojeni že v času 48-urnega pridržanja, teoretično celo v nekaj urah po prijetju. To omogoča novi program pospešenega kazenskega postopka. V Kopru po tem postopku niso obsodili še nikogar, v Prekmurju pa so nasilneža obsodili dva dni po napadu.

Tudi na koprskem sodišču naj bi začeli s pospešenimi kazenskimi 
postopki. Foto: Danijel Cek
Tudi na koprskem sodišču naj bi začeli s pospešenimi kazenskimi postopki. Foto: Danijel Cek

KOPER > Zgodilo se je sredi decembra, ko je stari znanec policije in sodišč v prekmurskem kraju Puconci napadel voznika avtomobila, ki mu je želel pomagati. Pijani Anton M. je ob cesti potiskal svoje kolo, voznik avta pa se je ob njem ustavil in ga ogovoril, naj pazi, kod hodi, da ga ne bi kdo povozil. Namesto da bi se zahvalil za skrb, se je kolesar razburil in vozniku avta razbil nos. Kolesarja so policisti kmalu prijeli, v pospešenem postopku pa so ga dva dni po napadu obsodili na pol leta zaporne kazni in do odhoda v zapor še priprli.

Nasilni Prekmurec je bil eden od prvih, ki so mu sodili po programu pospešenega kazenskega postopka. Program so sprejeli že na številnih sodiščih, decembra so ga sprejeli tudi v Kopru. Predsednica koprskega okrožnega sodišča Darja Srabotič je pojasnila, da gre za program, s katerim bi učinkoviteje vodili kazenske postopke zoper storilce, ki svoja dejanja priznavajo od samega odkritja ali prijetja.

15

odstotkov več kazenskih primerov kot leta 2017 so na koprskem okrožnem sodišču rešili lani

Po dosedanji praksi je moralo sodišče tudi za take storilce najprej opraviti zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom in v najboljšem primeru potem počakati na obtožbo ter razpisati predobravnavni narok. Po novem se s soglasjem vseh vpletenih strani ta postopek bistveno skrajša. Sodišča so ustanovila posebne dežurne službe sodnega osebja s sodniki, ki bodo lahko storilca obsodile tudi izven delovnega časa.

Dogajanje na meji sili v spremembe

V Kopru so se za ta program odločili predvsem zaradi povečanega števila pripornih zadev zaradi prevažanja ilegalnih migrantov čez mejo. Ti primeri so se izrazito povečali v drugi polovici lanskega leta. Predlani je koprsko okrožno sodišče obravnavalo 50, lani pa kar 140 pripornih zadev. “To nas je vodilo k iskanju rešitev za še bolj učinkovito delo kazensko preiskovalnega oddelka našega sodišča, ki je po statističnih kriterijih in številu prejetih zadev takoj za ljubljanskim okrožnim sodiščem,” je pojasnila sodnica Darja Srabotič. Priporne zadeve pomenijo tudi višje stroške, tako za obtožene kot za celoten sistem oziroma državo.

Darja Srabotič,

predsednica koprskega okrožnega sodišča:

“Želimo si, da bi k uspešni izvedbi programa, ki bo lahko izboljšal stanje na področju kazenskih zadev, prispevali prav vsi deležniki v postopkih, torej tudi policija, tožilstvo ter odvetništvo.”

Pri pospešenih postopkih bodo ključno vlogo odigrali tožilci, ki bodo morali osumljencem že ob privedbi k preiskovalnemu sodniku predstaviti očitke, dokaze in kazen, ki bi jo lahko predlagali ob priznanju krivde. Če se bo osumljenec že v tej fazi strinjal, da se odpove ugovoru na obtožbo in nekaterim drugim pravicam, bo sodišče lahko izvedlo pospešeni postopek. Tak postopek bodo lahko tudi izven delovnega časa ter v soboto in nedeljo izpeljali dežurni sodniki.

Sodbe jih bodo ujele

“Vsak primer seveda ni primeren za tako obravnavanje. Tu je potrebna ustrezna mera kritičnosti in ocena o smiselnosti pospešenega postopka, ki je prepuščena tožilcu in v končni fazi sodniku, ki odloča o tem, ali so podani pogoji za sprejem priznanja krivde,” je dodala Srabotičeva.

Po istem postopku bi lahko obravnavali tudi ponarejanje listin, s katerim se prav tako srečujejo policisti ob prijetju migrantov in ki jih sicer obravnava okrajno in ne okrožno sodišče. Take storilce so doslej obsojali, ker pa jih niso priprli, jim niso mogli nikoli vročiti sodbe. Po novem bi jih za ponarejanje listin lahko obsodili hitro in jim sodbo izročili, ko bi še vedno bili v pridržanju.

“V tem trenutku je še prezgodaj za oceno, ali in v kakšnem obsegu bo program zaživel. Program vključuje smernice, ki pomenijo spremembo v ustaljenem načinu dela sodišča in tožilstva, kar terja določeno mero fleksibilnosti in potreben čas za prilagoditev. Program smo konec leta predstavili tudi državnemu tožilstvu v Kopru, povratnih informacij pa še nimamo,” je pojasnila predsednica koprskega okrožnega sodišča. V Kopru še niso izpeljali nobenega pospešenega postopka.

Odvetnik Janez Starman: “Ne na račun dobre obrambe”

“Pospešeni kazenski postopek je zagotovo primeren za veliko večino primerov, kjer so dejstva in dokazi nesporni. In kažejo na to, da bi tudi običajen postopek privedel do obsodilne sodbe,” projekt ocenjuje koprski odvetnik Janez Starman, podpredsednik odvetniške zbornice Slovenije. Uspešnost tega projekta pa je po njegovem odvisen od tega, koliko bodo v proces vključili zagovornike in koliko bodo kadrovsko okrepili ter izobrazili tožilstva. “Da bodo sposobni tudi oni priznati, da določeni dokazi oziroma pričakovana odločitev sodišča ni nujno po njihovih pričakovanjih,” je dodal.

Drugi element uspešnosti tega postopka pa Starman vidi v sodni praksi, ki bi po njegovem mnenju morala biti primerljiva. “Ne pa tako kot zdaj, ko sodišča za enako dejanje obsojajo različno. Za prepovedan prehod čez državno mejo storilce v Krškem obsodijo na pogojno, v Kopru pa na večmesečno zaporno kazen,” pravi. Da bi take postopke uporabljali predvsem pri tujcih, pa odločno podpira, saj pravi, da ni v nikogaršnjem interesu polniti naše pripore s tujci, ki nimajo nobene želje ostati pri nas. “Vse skupaj pa ne sme biti na račun kakovostne obrambe in osnovnih načel kazenskega prava in pravic, ki pripadajo vsakomur,” je sklenil Starman.


Najbolj brano