Evropska komisarka Corina Cretu: Zdaj lahko oblikujemo svojo prihodnost

Kaj imamo od Evrope, konkretno? Zakaj bi šli volit? To so me nedavno vprašale nečakinje, ko smo razpravljali o bližajočih se evropskih volitvah. Takšna vprašanja razkrivajo vse bolj zakoreninjen trend: zdi se, da Evropa postaja vse manj prepoznavna v očeh lastnih prebivalcev, njeni dragoceni dosežki pa se zdijo samoumevni.

V zadnjih petih letih sem kot komisarka za regionalno politiko obiskala na stotine regij v EU. Videla sem, kako zelo si ljudje želijo oblikovati lastno prihodnost, slišala sem njihova pričakovanja in skrbi. V čast mi je, da sem lahko članica Junckerjeve komisije, ki si po letih gospodarske in finančne krize vztrajno prizadeva, da bi ponovno ustvarila delovna mesta in rast. Skupaj nam je uspelo. Od začetka mandata Junckerjeve komisije je bilo ustvarjenih 12,6 milijona delovnih mest. Naložbe se povečujejo, v Evropi že sedmo leto zapored beležimo gospodarsko rast, brezposelnost po vsej EU pa je najnižja od začetka stoletja.

Seveda je treba obravnavati še mnoga vprašanja, kot so še vedno prisotne neenakosti med državami članicami in znotraj njih. Vendar je edini način, da se jih lotimo skupaj, kot EU. Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo Evrope. V letih po finančni krizi leta 2008 so javne naložbe v več državah članicah nevarno zastale. Za podporo nacionalnim gospodarstvom so bila uporabljena evropska sredstva, ki so v nekaterih primerih predstavljala 75 odstotkov vseh javnih naložb. Ali bi bil brez posredovanja EU, brez evropske solidarnosti, položaj danes boljši? Nikakor ne.

Državljani Evrope imamo moč, da usmerimo njen tok. Z udeležbo na volitvah lahko oblikujemo prihodnost naše unije in vplivamo na naše življenje.

V zadnjih petih letih sem imela priložnost na lastne oči videti konkretni učinek te solidarnosti. Evropska unija je podprla ključne naložbe v bolnišnice, raziskave, energetsko varnost, podnebne ukrepe, kulturno dediščino, univerze, šole ali promet, ključne naložbe v podeželska območja, mesta, čezmejne regije ali oddaljene otoke. Evropska solidarnost je stkala družbene, gospodarske in kulturne vezi, ki nas povezujejo. Pomagala je regijam iz srednje, vzhodne in južne Evrope, da nadoknadijo zaostanek. Spodbudila je ministre, regionalne guvernerje, župane in civilno družbo, ki si vsi močno prizadevajo za pravičnejšo in bolj trajnostno Evropo.

V Evropi že šestdeset let združujemo moči v podporo drug drugemu. Tukaj smo ustvarili mir, utrdili gospodarstva in okrepili svojo vlogo na svetovnem prizorišču. V EU lahko svobodno potujemo, študiramo in delamo daleč od doma, domov pa se vrnemo bolj širokega duha. V Evropi lahko tudi najdemo prijatelje ali ljubezen na drugi strani meje. Ti neverjetni dosežki so plod skupnega delovanja in to enotnost moramo ohraniti tudi v prihodnosti.

Pred tridesetimi leti je padec berlinskega zidu naznanil domnevni konec zgodovine in vseh njenih velikih zgodb. Ko sem priča širjenju populizmov v političnem prostoru, ki sejejo razdor in kot še nikoli doslej spodkopavajo skupne vrednote in načela, ki smo jih potrpežljivo in previdno oblikovali več desetletij, vem, da zgodovine ni konec. Mi, državljani Evrope, imamo moč, da usmerimo njen tok. Z udeležbo na volitvah lahko oblikujemo prihodnost naše unije in vplivamo na naše življenje.

Evropska unija je edinstvena politična struktura, ki ji ni enake na svetu, je oaza miru in dostojanstva ter najmočnejša zaščita proti neenotnosti. To, moje drage nečakinje, imamo od Evrope, konkretno. Zato gremo volit.

---