Orban: Dogovor o sodelovanju Madžarske pri drugem tiru ne bo uresničen, začenjamo pogovore s Trstom

Načrt, da bi Madžarska sodelovala pri gradnji drugega tira Koper-Divača in pri razvoju koprskega pristanišča, ne bo uresničen, je v petek na konferenci madžarske diaspore povedal premier vzhodne slovenske sosede Viktor Orban. Ob tem je razkril, da so v Budimpešti že začeli pogovore s Trstom.

BUDIMPEŠTA > S tržaškim pristaniščem, ki deluje po modelu, da s pristaniščem upravlja pristaniška uprava, ta pa pristaniško infrastrukturo z dolgoročnimi koncesijami oddaja v najem logistom, se bodo pogovarjali o dostopu do infrastrukture in o investicijskih priložnostih za madžarska podjetja, je dodal Viktor Orban.

Sodelovanje Madžarske pri drugem tiru je tako očitno pokopal, še preden se je nova slovenska vlada odločila o nadaljevanju pogovorov z vzhodno sosedo, ki jih je začela prejšnja vlada Mira Cerarja in bila zaradi tega predmet kritik dela politike in javnosti.

Bratuškova želi preveriti interes drugih držav

Nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je večkrat izrazila prepričanje, da lahko Slovenija drugi tir zgradi sama, a sodelovanju zalednih držav ne bo nasprotovala, če se izkaže, da bo to projektu prineslo dodano vrednost. Nedavno je vlada na pobudo ministrstva z dokumentov v zvezi s pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri gradnji drugega tira umaknila stopnjo tajnosti.

"Nismo še naredili pike pri sodelovanju z Madžarsko, bomo pa mi tisti, ki bomo postavljali pogoje, Madžarom ali komurkoli drugemu," je bila jasna. Preveriti želi še interes drugih držav za sodelovanje pri projektu, saj jih je kar nekaj podpisalo pismo podpore. Bratuškova si želi, da bi vlada odločitev glede sodelovanja zalednih držav v projektu sprejela do konca leta.

Orban ni navedel hrvaške Reke

Ni pa Orban kot alternative sodelovanju Madžarske pri drugem tiru in razvoju Luke Koper navedel hrvaške Reke, čeprav je bila ta v zgodovini glavno pristanišče Kraljevine Madžarske. Reko omejujeta pomanjkljiva pristaniška in zaledna infrastruktura, vendar pa tudi tam prihaja do sprememb.

Kot je ta teden poročal hrvaški časnik Jutarnji list, naj bi ladijski prevoznik Maersk Line, družba Jadranska vrata, ki upravlja s kontejnerskim terminalom Brajdica, in železniški logist PPD transport kmalu podpisali pogodbo o skladiščenju in prevozih materiala in opreme za drugo tovarno baterij za električne avtomobile, ki jo južnokorejski Samsung gradi na Madžarskem.

Mesečno naj bi PPD transport v obdobju enega leta z vlaki na Madžarsko prepeljal 5280 ton materiala. Tedensko naj bi na Madžarsko z Reke odpeljal vlak s 55 kontejnerji, prvi že konec tega meseca. Projekt je trenutno v poskusni fazi in za zdaj naj bi logistika potekala brez težav.

Reško pristanišče kot vstopna točka za azijsko blago v srednjo in vzhodno Evropo

Po pisanju Jutarnjega lista gre za zelo pomemben projekt za načrte reškega pristanišča, da postane vstopna točka za azijsko blago v srednjo in vzhodno Evropo ob pričakovani selitvi dela industrije iz Kitajske nazaj v Evropo.

Če se bodo načrti uresničili in bo tovora na terminalu Brajdica ter na terminalu Zagrebačka obala, ki naj bi bil zaključen v kratkem, dovolj, se bo izplačala tudi gradnja drugega tira železniške proge od meje z madžarsko do Zagreba in na okoli milijardo evrov ocenjena investicija v posodobitev proge od Zagreba do Reke, še piše časnik. V luči tega vidi tudi nedavne pogovore vodilnih hrvaških politikov s Kitajsko glede zakupa površin na terminalu Zagrebačka obala.

---